Botanika. fi

I. Droboslovje . Staničnln . 7
spremeni v stvar, podobno močcu ali škrobu, ktera, se od joda na -
vzame modre barve. Ker se razno staničje ima različno proti raztopinam,
posebno proti Žeplenej kislini, proti kaliju in bakrokislem
amonjaku, se je našlo več vrsti cellulose . Po tem se loči prav a
s t a n i č n i n a ali c e l l u l o s a, ki se raztopi v žeplenej kislini, al i
ne v kalijevem lugu , od lesovine ali Xyloge na, ki se v kalijevem
lugu raztopi, ktero pa Žeplena kislina le malo razjé in ktere
jod ne barva modro. Kemijsko ste pa obe ti snovi enako spojen i
in sicer ravno takole, kakor medstanié D.in a, ki mnogokrat napolnuje
medstanične prohode in stanice zakleji .
Kakor vsébino stanic zapazimo najpoprej primordijalni mešiče k
in protoplasmo obe ste slizavi snovi, ki imate dušca v sebi in ki
spadate v red bel j akovcev, v kemiji ( . 195.) popisanih . Manice
imajo razun tega v sebi brezbarven, prozóren sok, tako imenovan i
st a n i č n i sok. Ta je večidel le voda, v kterej je vendar raz -
puščenih več ali manj razpustnih rastlinskih snovi , kakor n. pr.
sladorja, gumija, beljaka, sluza, kislin, soli itd ., ktere smo v kemij i
§. 181. do 188.) spoznali kakor izvode rastlinstva .
Ravno tako mnogokrat imajo stanice v sebi trdna telesca,
n. pr. male pravilne kristale, ki so se iz kapljice odločili , ali p a
okrogla zrnca, v kterej podobi se škrob (m o č ec) in listno z el
e D. i l o (c h l o r o p h y l l) največkrat nahajata . Škrobova zrnca s o
posebno takrat prav očitno vidna, če smo jih poprej z jodovo raztópino
vijoličasto pobarvali. Tudi se vidijo okrogle kapljice mastnega
ali hlapnega olja plavati v staničnem soku mnogih rastlinski h
delov in mnogokrat je sok pobarvan z nekakim barvilom , v nje m
razpuščenim. Zadnjič so stanice mnogokrat tudi sé zrakom na-
.polnjene, namreč če so stareje in se ne udeležujejo več Življenj a
rastlinskega.
Kristali v rastlinskih stanicah so navadno prav pravilne po -
dobe kakor v pod. 30. Ali največkrat se najdejo zvezki dolgih ,
Pod, 30 . Pod. 31 .
iglastih kristalov, tako imenovani rafidi ' (pod. 31 .) Škrobov a
zrna raznih rastlin, da-si v kemijskem oziru enakošna, so po podob i
Botanika. 2