Botanika. fi

I. Droboslovje. Mlečne cevi. 15
vendar kapljive v sebi, pr . pomIacl.i , kedar je drevje meŽevno .
Tudi se v njih nikdar ne najdejo tiste posebne, v § . 17. popisane
tvarine, ki so navadna vsébina stanic .
Da so res cevi znanje imenitnosti, zato priča tudi ta okolnost ,
da je velika vrsta rastlin, ki nimajo rtikakoršnih cevi, ampak k i
so le iz stanic sostavljene. Te rastline se zatorej imenujejo b r e z -
cevne ali staniène rastline.
Take rastline so snet, plesenj , potočni okraki, morske alge ,
gobe in lišaji, ktere imajo za najpopolnije rastline . Ostale rastline,
ktere imajo razun stanic tudi cevi, imenujejo se c e v n e rastlin e.
Cevi so posamezne le kaj od začetka, ko so se še le naredile,
kmali se jim pa pridružijo druge nove cevi in lesne stanice, ktere
vse skupaj narejajo tako imenovane cevne p o v e z k eo Cevi s e
med sabo ne zraščajo, tudi ne delajo nikdar vej ali rastlik . Nikda r
se ne najde trakov rastlinski del , ki bi bil sostavljen edino le i z
cevi, ampak nje obdajajo vedno in vselej stanice.
Mlečne cevi, nehovi, cevi sè siti, soéniki .
Ako pretrgamo list salate, maka, ali ktere druge rastline, 17 -
teče iz nje na več mestih debel, bel sok, ki se mleček imenuje
in ki lina razun drugih sostavin vselej v sebi kavčuka in se zatorej
sprijema. V krvavemu mlečniku je mleček rumen, in kako r
za izjemek se vidi v nekterih rastlinah rudečkast ali moder .
Mleček je v cevastih kanalih, ki so raznovrstno razdeljeni i n
s kterimi je vsa rastlina prevlečena . Opazovanje njihovega razvitk a
uči, da se v najbolj mladej staniènej tkanini mlečnatih rastlin že ,
preden so se bile stanice s pretrganjem dotikajočih se sten spremenile
v cevi, napravijo prehodi ali kanali , ki imajo v sebi o d
začetka čist, pozneje pa zrnat in naposled mlečnat sok . Sten e
mlečnih cevi so od začetka neizmerno tanke, s časom pa postanej o
bolj debele. Mleček raznih rastlin ima v sebi najraznovrstnejš e
stvari, posebno pogostoma kavčuk, potem gumo, smolo, beljak in
koščicam podobna zrnca škroba (štirke), kakor to kaže mlečna ce v
iz pasjega mlečka v pod. 27 .
Krivo mnenje, da teče mleček v rastlini enako okrog, kako r
kri v žilah živalskega telesa, je opazovanje ovrglo popolnoma. T o
treba omeniti, da se mlečne cevi ločijo od pravih cevi po tem, d a
so nepravilno na veje razdeljene, in pa po svojej vsébini in sploh
po vseh svojem začetku in razvitku. Kaj je namen teh organov v
rastlinskem organizmu, čemu je mleko, ki je v njih, to se do zdaj
še rte vé ; zdi se pa , da je njih naloga manj imenitna , ker jih
večidel rastlin nima. V vnanjem drevesnem lubu• in sem ter tje v
listih enokaličnic se dobé pogostoma posamezne cevi, tako imenovati
meh o vi (pod. 28.) , ki imajo v mlečnatem ali čistem sok u
povezke iglam podobnih kristalov , po čem se najbolj ločijo o d
mlečnih cevi,