Botanika. fi

14
A. Občna botanika .
Po tem, ali so v cev združene stanite imele okrogle ali podolgaste
pike, ali so pa imele v sebi kolobarje ali zavita vlakna ,
naredé se iz njih razne vrste cevi, namreč cevi pikaste in M r ežaste
in cevi lestvenice, za tein cevi kolobarnice in
z a v ojnic e, izmed kterih vidimo v pod. 25 . d, d', d" nekoliko
jih skupaj stati .
Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi , ke r
se -na od začetka neizmerno tanko stanično kožo ,vsede iz staničnega
soka lega v podobi spiraljno zavitega traku, ki se s časom
še bolj odebeli in mnogo močneji postane , kakor je pa stanična
koža. Od todi je prišlo, da so od zadetka mislili, da so cevi zavojnice
sostavljene le iz spiraljno zavitega vlakna, ki se dá raz -
vleči kakor drat, ki je bil omotan okrog strune. Se le pozneje so
našli tenko cevno steno in spoznali , kako da se nareja iz stanic .
Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj počas i
prelomi ; na prelomljenih koncéh se potem vidijo z goUmi očm i
Šopki cevi kakor tenke niti, enake nitim pajčevine . Bolj natank o
se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom , ki močn o
povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej
veéega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v
podobi 26. kažeta b in. bi podolgoma prerez dveh pikast i h cev i
zavzetne debelosti, na kterih se MMn tega vidi pri g, g tisto mesto ,
kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je ce v
naredila .
Pod. 26 .
1 Stanke , iz kterih se pozneje cevi naredé , imajo od začetka
sok v sebi, ali ta sok izgine koj, kedar se poprečne stene pretrgaj o
in cevi začnó delati . Odslej je v cevih le zrak in zdi se, da se n e
udeleževajo bitno opravkov življenja rastlinskega, da-si imajo časih