Botanika. fi

Podoboslovje. Cvet. 57
(pod. 129. a) ; 2. votli nitasti del b, vrat (stylus) imenovan , ki
nosi na svojem gornjem koncu 3 . brazdo (stigma) c. Vrat je
nebitni del pestičev in je časih tako kratek, da se vidi, kakor
da bi brazda sedela neposredno na plodnici, Brazda ima namen ,
da sprejme cvetni pral, iztrosen iz prašnic , ter je zavolj tega
raznovrstno izdelano . ;asih je podobna perescu (pri travah , po -
doba 133.), časih brazdi ali zarezi, na debelem makovem stebl u
(pod. 134.) je pa plošénata ; časih je pa le z nekim lepljivim
sokom pokrita v(lrtiva . Prav mnogokrat je pa pestič vse drugačn e
podobe, tako da je težavno , spoznati ga za to, kar je . V tem slučaju
nam pa daje vselej gotovost njengova lega in pa prerez čeznj ,
ki nam pokaže v plodnici ležeča jajčka . Le malo predrugačeno
podobo nam kaže pod. 131., kteri podobna se nahaja pri vseh
stročnicah ; v pod. 1'32. vidimo vsled prereza vidna ja~ka v podolgasti
plodnici, ki se pozneje razvije v strok ,
Če pa vratu ni, se pa napravijo podobe, kakoršne vidimo v
pod . 133. in 134 .
Da se je pestič iz listatih organov, iz plodovih listov, naredil ,
to kaže že njegova zelena barva. Se bolj se pa to pokaže pri njegovem
daljnem razvijanju v plod, kar se dobro more opazovati na
grahovem stroku . Ako si mislimo, da sta se robova plodovega list a
notri zavihala ter sorasla v šiv, med tein ko se je posrednja žil a
listova v vrat spremenila, imamo pred sabo podobo tistega dogodka ,
ki se godi ali le z enim plodovim listom, kakor v grahovem cvetu ,
ali pa z več, kjer se potem primerno mnogo pestičev naredi .
Poslednje se godi v cvetih velikega oddelka rastlin , pri zla -
cah, čegar prhner vidimo v pod. 135. Pri mnogih cvetih pa, ki
imajo le en pesti, se je on naredil iz več listov s tem, da so se s
svojimi robovi sorasli . V tem slučaju se spozná po številu šivov ali p o
številu vratov, ali, ako so se ti sorasli, po številu brazd presoditi, kolik o
je bilo plodovih listov. Ako se plodnica prereže, vidi se v njej votlina,
ki je mnogokrat deloma ali popolnoma razdeljena na, predale, N a
posebnih krajih notranje stene razvijejo se začetki prihodnjeg a
plodu, podobni mjhnim, belim bunčicam, ki se jačka (ovulum) al i
semenski popki (gemmula) imenujejo .
Kakor prašniki. spadajo tudi pestiči med najimenitnija znamenja
za popis in za razdelitev rastlin. Omeniti se pa mora, da
nektere rastline, n. pr. jelovo drevje, nimajo nikakoršnih pestičev ,
da si imajo semenske popke ali jajčka .
Medsebojne razmere cvetovih delov .
Razrila doslej popisanih znamenj imajo cvetovi deli še nekter c
posebnosti gledé svojih medsebojnih razmér, na kar se mora dobr o
paziti pri popisovanji in pri iskanji imena rastlin . Sim spada najpoprej
to, kako so cvetovi deli medsebojno postavljeni . Rekli sm o
poprej, da je cvet vrsta ustji podobnih tvorin, ki stoječe ena nad
drugo konci glavne ali stranske osi končavajo rast té osi. Cvet
.noseči konec se imenuje cvetni pecelj (petiolus) .
6