Botanika. fi

79
66 A. Obèn tanika.
78 Če pazimo na to, kaj se godi s tistimi zrni cvetnega prahú ,
ki so padla na brazdo ., vidimo, da se to zrno najpoprej napné ,
in da se počasi na enem mestu razraste v nitasto stanico ali v
podolgast mešiček, imenovan p el o d o v mešiček, pod . 150. (Ker
se cvetni prah imenuje tudi pelod) . Ta poslednji prodré potem ,
ker raste dalje, skoz pestičev vrat v plodnico in pride zadnjič sko z
kličnico v klični mešiček semenskega popka , ki je tani notri v
plodnici. Tam notri pride v dotiko s posebnimi, tako imenovanim i
k l i č rt imi telesci, kterimi so pridužene majhne krogljice sluzave
tvarine, in menda se obojni kapljivi zmešate, s čim je oplodjenj e
semenskega popka dokončano . Zdaj koj se zaèrtó delati nove stanice
tam na tistem mestu , kjer je vstopil pelodov mešiček . Od
začetka okrogli kupček stanic dobi krhali določeno podobo in s e
pokaže zadnjič kakor majhna samosvojna rastlinica, kal ali klic a
imenovana, ki ima listnato stebelce in koreninico .
Pod. 151, nam kaže povečan prerez skoz dresnov, pesti č
(Polygonum convolvulus) ; na brazdi a zapazimo veliko množino
pelodovih zrnov b, kterih nitasti mešički rijejo skoz vrat c v votlin o
plodnično k semenskemu popku gm, ki stoji notri kvišku, vidi s e
namreč , da gre skoz kliènico en pelodov mešiček v klični mešiček
se .
Pod. 151 . Pod. 150 .
Pod. 152 . Pod. 154.
Kedar se oplodeni kal začne razvijati, se počasi spremen é
tudi ostali deli semenskega popka . Stanièje okrog kali se namreč
bolj ali manj pomnoži, in nareja tako imenovani bel jak (albnmen) ,
ki obdaja kal pri nekterih rastlinah okrog in okrog, pri drugih p a
le nekoliko. Beljakove stanice imajo v sebi največkrat beljakovca ,
škroba ali olja, sladora in mnogih drugih tvarin, ki so naménjen e
za to, da clajó kali pri njenem dalnjem razvijanji potrebni 'živež' .
Razun tega je znano tudi, da te tvarine mnogih semen služijo v
Živež ljudem in živalim . Semena nekterih rastlin pa nimajo beljak a