Botanika. fi

200
148
B. Posebna botanika.
Lan (pod. 223.) je mična rastlinica z višnjelini cvetjem, za -
volj česar je njiva s cvetočim lanom prav lepa videti ; laná se p o
uméreno hladnih krajih mnogo seje, najlepš i
Pod 223 .
lan pa raste na Ruskem po deželah kraj bal -
tiškega morja ; lanenega semena se iz teh
krajev mnogo izvozi , posebno iz Rige . Laneno
seme rabi v zdravilstvu za sluzavo zdravilo,
laneno olje rabi za firnež , za oljnate
barve in po hribih tudi za svečavo, mekine
,~ /,~% '
~` ,1
so pa tečna živinska klaja.
65. red. Kamelije (Canie11iaceae . Razen
kamelije same (Camellia japonica) , ki j e
največa krasota rastlinjakov, spada v njeni
red tudi čaj evee (Thea ehinensis) , ki raste
edino le v Kini, tako da vsi Evropejski na -
rodi plačujejo Kitajcem davek za čaj . Čaja
je več baz , in to po tém, v kterem letne m
času se je listje obiralo, ali je bilo obrano listj e
staro ali mlado, posebno pa po tem, kako sej e
z obranim listjem ravnalo . Zeleno obrano listje ,
hitro na vročih Železnih pločah posušeno, daj e
zeleni čaj ; črni čaj se dobi, če s e
listje za nekoliko dni v kupe zloži, d a
zvene in se ogreje, po tem pa počasi suši.
Sicer je pa ves zelen čaj , ki pride v Ev -
ropo, umetno pobarvan na zeleno . Čaju pri -
devajo tudi drugovrstno dišeče listje in
cvetje. V čajevih listih se nahajoči t h e e i rt
se popolnoma vjema s tisto snovjo, ki je v kavi (Kaffein) , in k i
se dá kristalizovati. V Evropo je prineslo neko rusko poslanstv o
na začetku 17. stoletja prvi čaj iz Kine , kjer se ga na leto pri -
dela okrog 500 milijonov funtov .
66. red. Kakaovci (Bnettneriaceae). Okrog Meksike raste
201 k a k a o v ee (Theobroma caeao) . Njegovi kumaram podobni plodovi
imajo tolšče polna semena, kakaove bobe , kteri smleti in sè sladoroiii
(cukrom) pomešani dajo čokolado, Semena imajo v seb i
isto kristaljivo snov, kakor kava .
67. red. Sleznice (Malvaceae). Ta red spada v 16. razred po
202 Linné-u, ker imajo cveti sim spadajočih rastlin mnogo prašniko v
v e n snopič soraslih . Ta red obsega zelišča , grme in drevesa ,
poslednja v toplih deželah rastoča, izmed kterih je opiè n i kruhovec
ali baobab (Adansonia digitata) v Afriki imeniten zavol j
svojega debelega debla, ki ima 30 do 40 čevljev v preméru ; njegov
plod je vžiten. Vrtne rastline so : laški slez (avatera) ,
oslez (Hibiscus syriaeus) in slez (Althaea rosea), ki ima za moža
visoko steblo, polno vsakovrstno pisanega cvetja. Temno-rudeh
slezovi cveti rabijo za barvanje . Slzenovec (Malva rotundifolia)