Botanika. fi

82
A. Občna botanika.
množina v nekterih rastlinah mnogokrat močno ménja . V predstoječem
razkazku dana števila imajo tedaj le omejéno vrednost ; mogoč e
je, da je pepel iste rastlinske vrsti, če smo jo vzeli od kakovega
druzega mesta ali če je kakega druzega leta zrastla, vse drugačn o
sostavljena, kakor je pa bilo zgorej povedano . Mislijo pa vendar
kemikarji, da je primér kislin k osnovami (base) za vsako vrs t
precej nepremenljiv ; ravno tako , da se zamoreta medsebojn o
nadomestovati kali in natron, in tudi apno in magnezija . Tudi
so Že poskušali, da bi našli pravilne razmére , ktere vladajo me d
različnimi snovmi v pepelu in v rastlinskih delih , in sicer me d
mnoštvom apnenih in mnagnezijskih soli in med mnoštvom beljakovim
; nadalje med mnoštvom luŽnin v pepelu in med mnoštvo m
ogljenčevih hidratov v dotičnih rastlinskih delih (kemija § . 178) .
Da se tedaj popolnoma razjasné te razmere , je treba še mnogi h
in obširnih preiskav .
Pa naj bo s temi razmérami kakor hoče, vendar to je resnica ,
da so za Življenje rastline p otrebile tiste rudninske snovi, k i
jih najdemo v njenem pepelu . Če teh ni v tleh celo nič, ali Če ji h
je premalo, se bodo tiste rastline ali tisti rastlinski deli, ki ji h
potrebujejo , ali nikakor ne , ali pa le nepopolno razvili. Natanki
poskusi so to potrdili popolnoma . V čistem kvarčevem pesku kali
in raste sicer grah, ne naredi pa ne semena ; kar se pa dogodi ,
če dodamo onemu pesku apnenih ali kalijevih soli.
104 Ogljenčeve kisline, vode in amonijaka, ki dajó rastlinam potrebni
ogljenec, vodenec , kislec in dušec , najdemo povsod v dovoljnej
množini razširjene, ne more se pa to reči o rudninskih sostavinah
rastlin, ki so tem več prav raznomérno v tléh porazdeljene .
Vsaktera zemlja ni nič druzega kakor razzébeno in razpadl o
kamenje, kakor to vémo iz mineralogije. Od tega tedaj, kakošno j e
to kamenje, je odvisno tudi to , iz česa da je zemlja sostavljena .
Čisti apnenec in čisti peščenjak bi tedaj, ko bi se razzebel i n
razpadel, dajal zemljo, v kterej bi bilo le apno , ali le kremenica ;
ktera zemlja bi tedaj ne mogla dajati nobenej rastlini njej potrebni
kali. Mešano kamenje pako, kakor poimence granit, bazált, porfir ,
skrilavec (thonschiefer), drobnjak (Granwacke), lava in mnogo drugih,
imajo v sebi vse kovinske okise, ki se nahajajo v rastlinskem
pepelu, tako kamenje naceja tedaj posebno rodovitno zemljo (primerjaj
mineralogija . 98. do 118 .) . Razločujemo zemljo neobdelano,
ktera se je naredila iz razzébenega kamenja in se z
rastlinami pokrila brez človeške pripomoči, od obdelane z e m l j e
ali o r a n i c e, s človeško pripomočjo zrahlane, poravnáne, enakošn o
porazdeljene in večidel tudi bolj bogato pomešane z organskim i
ostanki .
105 V Žitnem semenu in skorej v vseh druzih semenih sta apn o
in magnezija vselej zvezana (spojena) s fosforovo k is 1'in o . V
100 funtih pepela iz pšeničnih zrnov je 60 funtov fosforove kisline ;
v 100 funtih pepela iz rumenega graha je pa . 34 funtov fosforove
kisline. Ta kislina se prvobitno nahaja v rudninstvu , največkrat