Botanika. fi

21
20
A. Obna botanika.
lista, in sicer v tolikej množini, da se jih je na prostoru, eno kvadratno
črto velikem, naštelo sto, dà celo tisoč. S temi malimi or -
gani je D.otrina rastline, na videz zaprta, mnogotérno v dotiki s è
zunanjim zrakom. Rastlinski deli, ki so v zemlji ali v vodi, tedaj
korenine, imajo povrhnjo kožo, ki je sostavljena iz debelostenatih ,
ploščnatih stanic, ki pa nima réž ali produhov in ki se e p i b l e m a
imenuje.
Mnogokrat so posamue stanice povrhnje kože vse drugačn e
podobe, namreč, razvlečene so jako na dolgost, tako da so podobn e
lasem. (pod. 36 .). Ti lasje so mnogokrat vejnati, tudi imajo nekteri
Pod. 37 .
Pod. 38. Pod. 39 .
na koncu bunčico , napolnjeno s posebnim sokom . Taki lasje s e
imenujejo žlez ni l a s j e. Peko či lasje so tisti, ki imajo Žge č
sok v sebi, kakoršne imajo koprive. Tudi ščetine , kosmati ue, bodice,
žleze, bradovice in posebna snov, iz ktere je znana plut a
ali p r o b e k, se naredé iz spremenjenih stanic povrhnje kože . Ako
te stanice zginejo, pokaže se mesto njih stanièje iz ploščnatih, deščicam
podobnih stanic , ki so kratkega življenja in ki skrgavaj o
vosku podobno snov, ki pa nimajo v sebi ne listnega zelenila , n e
živilnih snovi . Tudi postanejo kmali rjave. Na ta način se naredi
plast plute, ktera varuje , da ne more, zrak delovati na rastlinske
dele, ž njo pokrite . Sosebno se pluta tudi naredi na ranah in j e
vzrok, da se te hitro zadelajo in zacelijo . V kemijskem oziru s e
pluta razločuje od staničnine in od lesovine. Duščeva kislina od-