Botanika. fi

Botanika : Vvod. 3
Tisto zmožnost rastline, da s pretvorbo njej neenakih snovi 3
povečuje svojo tvarino , imenujemo njeno '2 ivljenje, in tiste
njene dele, iz kterih ta pretvorba izhaja, imenujemo njene o r g a n .e .
Pri mnogih rastlinah se vsi deli na isti način udeležujejo one pretvorbe
; take rastline so prav enakošno in enostavno sostavljene .
Pri drugih se take pretvorbe godé v razno upodobljenih delih, ki
se po tem zaznamovajo kot razni organi .
Rudnina nima nikakoršnih organov, ona je neorganska .
Kakor očitno je v § . 2. omenjeno živo gibanje notri v rastlini, 4
se nam vendar ona vidi od zunaj popolnoma negibljiva. In res ,
kedar so se na rastlini na novo stvorjeni deli enkrat pokazali ,
po tem je vidhno same za-se popolnoma negibljive vsacega na svoje m
mestu, Da ne bi –veter gibal bilk in vej, bi nam popolnoma mrtv e
nasproti štrléle . Šum v vrhovih pogozdnega drevja nij glas dreves ,
ampak glas vetrov. Rastlina ne more svojega mesta premeniti, al i
svojevoljno se kam drugam premakniti ; ona izraste tam, kjer j e
naključje posejalo njeno seme ; ona pogine tam, kjer nehajo po -
godbe njenega obstanka, ker je iskati nima zmožnosti .
Vidimo sicer , da mnogo rastlin odpira in zapira svoje cvet e
v določenih dá'evnih časih, tla občutljiva mimosa svoje nežne listk e
skup zgrne in vejice pobesi, če se je dotaknemo, in da se prašnik i
več rastlin v posebnem času prav očitno ganejo . Ali ta gibanj a
izbudé vselej le zunanji vplivi. Vselej je ali solnèna toplota, al i
vlaga , ali dotik , ki napravi ona, gibanja , ktera, se ne bi nikda r
dogodila brez teh vzrokov.
Rastlina je tedaj organizovano telo brez svojevoljnega zunanjega
gibanja. S tem se ona, bitno razločuje od žival i, ker ta
ima zmožnost svojevoljnega' zunanjega gibanja ; žival more, da-si
časih le v jako ornejenej meri, premeniti svoje mesto in si poiskat i
drugo, ki se jej bolj priléga .
Kakor clovoljna je ravno izgovorjena razločba med rastlin o
in med živaljo za bolj popolne živali in rastline — saj vsak lahk o
razloči grm ali drevo od ribe ali od tice — je ona vendar po vse m
nedovoljua za naj nepopolnije - rastline in živali . Zivi namreč, brez -
številna množina majhnih, le s poveèaln.im steklom vidnih živalic ,
ki niso druzega nič, kakor edino le mehurček ali mešiček napol -
njen sé sokom, ravno tako kakor najbolj enostavna rastlinica. Izmed
poslednjih se jih je pa mnogo našlo, ki, v vodi živeče, se jako živ o
gibajo, se stegajo, krčijo, previjajo, sem ter tje plavajo, ki so tedaj
onim najmanjim živalicam tako podobne , da se je dolgo časa mislilo,
da so res živalice . Dà, pri marsikterej teh stvaric še zdaj n i
dognano, ali je žival , ali je rastlina .
Ne po Cvari in ne po sostavi, ne po delalnosti in ne po opravkih
se ne dá popolnoma ostra razločba napraviti med temi najrtepopolrtijemi
podobami rastlinstva in živalstva . O znamenitih prikaznih
giba, ki se godé na omenjenih rastlinskih stvaricah, bomo govorili
pri popisu teh stvaric .
l