Botanika. fi

.,kotyledoc . H. razred . Listaato tajnoeyotke . 11 5
Goba d r v o j e d k a (Menihu ' izraste na mokrem lesu in je res
nevarna in neizmerno škodljiva zavolj tega, ker raste neizrečen o
hitro in s tem lesenino pokonča . Da se drvojedka ne širi dalje,
to skušajo zabraniti s tem , da mažejo bolan les z razredčeno žepleno
kislino ; da se pa ne zaredi, pa namakajo les v raztopin i
sublimatovi .
Vžitne glive , izmed kterih smo omenili le najbolj znane, s o
ravno tako vkusna kakor tečna jed . Mnogokrat se pa strupen e
gobe zamené z Yžitnimi, zavolj česar se nesreče dogodé ; zatorej
se priporoča, da naj gobe jé le tisti, kteri jih dobro pozná .
V hladnejih krajih se oslabi moč strupenih gob ali se pa zgub i
popolnoma. Potniki pripovedujejo, da prebivalci Ukrajne jedó bre z
razločka vse gobe poprek , ki rastó po gozdih, in (la je mušnic a
oblizek Kirgizov .
Ni ga gotovega znamenja , po kterem bi se dale razločevat i
strupene gobe od drugih podobnih, ki so vžitne .
Sploh so vse gobe sumljive, ktere l . imajo neprijeten duh
in vkus, 2. ktere so sluzaste ali slinaste, ali ktere so Že nagnjite ,
3. ktere hitro barve spremené , če se narežejo ali 4. ktere imaj o
mnogo rezkega soka, in 5, vse, ki rastó na nečednih 'krajih .
Pa tudi mnogo gob, ki nimajo teh lastnosti, je zlo strupenih.
Zato je najbolje, da se ob-varujemo nesreče, ako skrbimo, da, spoznamo
prav dobro to malo gob, kar se jih navadno jé, in da, jem o
samo te in še te samo takrat, če so prav nove .
II, razred : Listnate tajno cvetke ;
foliosae .
Cryp o u ama e
Bolj razvite rastline s koreninami, stebli in zelenimi listi .
4. red. Mahovi (Musci). Mahovi so stanične rastline z majhnimi,
premenjema po steblu sedečimi, celorobimi listki brez rež .
Mahovi ne izrastó nikdar visokeji od nekoliko palcev in pokrivaj o
gosto tla, drevje, deske, pečine in zidovje, Harejajoèi mehke tratice
in blazinice, Iz teh tratic se dvigujejo ščetinasta držala, ki nosij o
posodice s trOSOM (mahovke) , podobne malim pušicam in pokrit e
s pokrovcem, na ktero je še poveznjena zagrinjalcu podobna kapica .
Kedar je tros v pušici dozorel, se prizdigne pokrovec, in na -rob u
pušice se pokažejo majhni zobci., po kterih številu in podobi s e
večidel razločevajo m.nogoštevilne vrsti mahov (pod . 181 .). Mahovi
so koristni zato, da varujejo z njimi poraščena mesta, da se preveč
ne posušé ; narejajo pa tudi zalogo vlage in prsti za rabo pozneje
kalečih popolnijih rastlin . Suho mahovje rabi za steljo , z a
ležišči in za blazine . Najbolj pogostoma se najde mnogovrstn o
sedje ali b r a d a v i u a (Hypmim), ki ima plaŽeèe, vejnato, mnogo -
krat lepo večkrat razdeljeno stebelce. Raste v gozdih po drevji
in po tleh, nektere vrsti tudi po vlažnih, močvirnih travnikih . Navadna
p r a p r o t i c a (Polytrichum commune pod . 179.) je največi
domači mah . Pušica mu je z mreno zaprta in ima na robu
8
32
>
al i
135