Botanika. fi

Dieotyledoneae . VI. razred. Šaholjani . 147
(Ran. auricomus) po vseh travnikih , mehurna z l a t i c a (Ran . .
sceleratus) pak po močvirnih krajih ; črni teloh (Helleborus) ;
vetrnica (Anemone) ; j etr n i k (Hepatica) ; k a l u ž n i c a (Caltha,
pod. 222.) o mn e j (Aconitum) ; o str o n i k (Delphinium) ; o rl
i c a (Aquilegia) ; z a j čj i m a k (Adonis) ; č r n u h a (Nigella), in zad -
njič p e o ni j a ali b o ž u r (Paeonia). -Razne vrsti s r o b r o t a (Clematis)
so spenjajoči se grmi , ktere sadé mnogokrat za hladnike .
60. red. Salaoljani (Magnoliaceae). Izmeti teh ptujih rastli n
vidimo časih po vrtih za sprehajanje lepo drevo tulipanove c
(Liriodendron tulipiferuin) in pa š a h o l j a n (Magnolia) , grmast o
drevo, vse posejane z velikimi, lilijastimi in dobrodišečimi cveti .
Zvezdasti plodovi b a d j a nik o vi (Illicitn) rabijo se večkrat z a
dišavo ; imenujejo se badjan (stérnánis) .
61. red. Vinike (Arnpeliclac) . Vinski trs (Vitis vinifera)
sam zá-se nareja ta red. Njegova domovina je sicer Perzija , p a
se je vendar pri nas dobro vdomačil ; slovenska grla mu vedó
hvalo peti . Vinski trs se je z obdelóvanjem mnogovrstno sprevrgel ;
dobra vina clajó naša zdaj domača črnina, belina, grahovima, zelenika,
lipovina itd. Vsakako naj bolje grozdje za zobati je hrvaška
rticlečkasta kraljevina, kakoršna raste edino po bregovih na ju~nej
strani Zagrebške gore od Poclsusecla do tje čez Moravče . Brezšteviln e
razne bale grozdja dajo neizmérno različna vina (glej kemija
§. 207.). Pod imenom k o rinthe, rosine in cibebe prihaja ,
posebno iz Grške, posušeno grozdje v trgovino . Vinika (Arnpe -
1opsis, ki je iz severne Amerike domá, je posebno pripravna z a
hladnike in za pokrivanje golega, zidovja ; njeno listje postane v
jeseni lepo škrlatno-rudeče.
62. red. Rutice (Rutaceae). Ta red obsega več razdelov, kter e
imajo nekteri botanikarji za saniostalne rcdove. Vredne so , da s e
omenijo : rutica (Ruta), ki ima v sebi neko močno dišeče, hlapn o
olje ; j e s en j a k (Dictamnus), ena najlepših, po naših krajih divj e
rastočih rastlin ; pravijo , da se vidi na njegovem obilnem, škrlatno
rudečem cvetju v toplih poletnih nočéh časih nekakova svetloba.
Neizmérno grenak k v a s s i o v i les (Quassia) in jako gosti
g v a j a t o vi les ali sveti les (Guajatum) rabita se v zdravilstvu .
Iz poslednjega lesa se delajo kroglje za kegljanje (lignum sanctlun) .
63. red. Klinčnice (Caryophylleae) . Po vseh vrtih navadn e
cvetlice so klin Č i č i ali nagi j i (Dianthus) in razne vrst i
1 u č i c (Lychnis) . Z v e z dni c a (Stellaria media) , tudi kurj a
čreva imenovana , je povsod rastoči plevel ; ona rabi za tičj o
jed. M j i l ni c a ali pip er a t (Saponaria), ktere zmečkano listje, v
vodi trto, njo vpéni, in med Žitom povsod rastoči k o k a l j (Agro m
stemma githago) spadata, tudi sem .
64. red. Lanovi (Lineae) . Najbolj imenitna rastlina tega malega
reda je l a n (Linum) ; njegovo vlakno daje predivo, iz ktereg a
se tkó raznovrstna platna, čisto lanena, ali mnogovrstno pomešan o
s bombažem. Laneno platno je jako trdno in še celó lanenega
platna cunje so mnogo vredne, ker dajo najbolji papir .
1p
195
19 6
197
19 8
199