Botanika. fi

156 SploŠna botaniko, .
lica) je iz južne Evrope doma. Iz obeh so vrtnarji s . časom nare -
dili brezštevilne sprevrne . Sipek (Rosa canina) daje debla , n a
ktera se okulirajo (cepijo s popkom) po -
Pod. 231 .
Žlahtnjene rože ; njegove plodove, š iečj
e jagode, ljudje jedó. Nadalj e
čislamo zavolj njihovih plodov ni alinj e k
(Rubus Idaeus) , robido (Rubus fruticosus),
rudečo jagodo (Fragaria); za -
volj lepšega sadimo v vrte razno o s l a d j e
(Spiraea) ; prijetne rastlinice so nam p e -
t o p r s tnik i (Potentilla) in devic e
Marij e plašček (Alehemilla) ; v zdravilstvu
se rabi sr ét e na ali žegnan i
k o r é n (Geum) ; zadnjič je dobra klaja
krvavo-rudeča s t r a šniea (Potcriurn ,
pod. 231 ., ki se rabi tudi kakor kuhinjsko
zelišče .
216
81. red. Jablane (Ponnaccae). Ibar s e
cveta tiče , se jablane bitno vjemajo z
rožami , ali seme jim tiči v usnjaste m
peščišči. ktero obdaja sočnato meso . V
tem redu nahajamo najkoristnije sadn o
drevje, jablano (Pyrus malus ) in h r uš
k o (Pvrus eommunis), ki dajete p e čkato
s a d j e. Obe drevesi rastete posamezno
divji po naših gozdih in imate
vžitne plodove, lesnika in drobnice .
Vkusno žlahtno sadje. kakor; no se je s časom naredilo vsled
kultiviranja, se dá razmnožavati le s cepljenjem , ker se iz peèká
izrasla drevesca spet med divjake povrnejo . Tudi plodovi kutin e
(Cvdonia) in nešplje (Mespilus) so vžitni, Jerebika (Sorbu s
aucuparia), z grozdi krasno rodečih plodov, raste kraj potov in p o
gozdih ; oskorti ša (Sorbus domestiea) ima vžiteu plod, o s k o r u šniee
imenovan, gl o g (Crataegus) se pa sadi v žive plotove .
217 82. red. Sliee ali košWéato sadje (Drupaceae). Cvet je cvetu rastlin
poprejšnjega reda jako podoben ; ali seme je zaprto v kakor kamen
trdo luščino, ktero obdaja sočnato meso . Semenska zrna imajo p r uske
k isline (BlausEure) v sebi, kar velja tudi o pečkatem sadji ;
uektera zrna imajo razun tega tudi mastnih olj v sebi . Vredne so, da jih
omenimo :sliva ( Prunus domestiea) z okroglimi plodovi ; njeni sprevržek
s podolgastimi in sladkejirni plodovi je č e š p l j a ; mar elie a
(Prunus Armeniaea) ; cibora (Prunus instititia), od ktere so se naredile
tudi mir ab el e in francoske eib ar e (reine-elaude) ;
č r e š n j a (Prunus avium), od ktere pridejo navadne črešnje, srčic e
in hrustavke, in v i šn j a (Prunus cerasus) , od ktere pridejo tud i
ledenic e. V zdravilstvu se rabi cvetje od črnega trna ali o d
trnoljiee (Prunus spinosa) , navadnega zaplotnega grma hi prit-