Botanika. fi

112
B . posebnR botanika .
voljni in najbolj neobčutljivi za vremenske premenbe, zato pa š e
pokrivajo pečine najviših goni. in najmrzlejih krajih . Lišaji so najprvi
začetek rastlinskega življenja na golih pečinah, kterih se primejo,
vlago v sebi pridržavajo in tako pripomorejo, . da se kamelije
poprej razdrobi in sprsteni. V prsti, ki se na ta način počasi na -
redi, zamorejo kmali rasti tudi popolnije rastline.
3 . red : Glive (Fnngi) . To pleme ima mnogo posebnosti :,
glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugi h
rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer organske snovi, bodi-si rastlinske
ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo ; one se recl é
od tistih spojin, ki se naredé vslecl takega kemijskega razdevanj a
iz drugih organskih snovi ; nadalje nimajo glive nikdar listneg a
zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride menda to ,
da jim ni treba, svetlobe za rast, in da ne izločevajo kisleca, ampak
ogljenčevo kislino. Glive so tedaj ne le skorej ved-ne spremljevalke
gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi , ampak izraste
mnogokrat tudi na živih rastlinskih in živalskih telesih, da, še ceh')
notri v živih rastlinah in živalih . Kedar se preveč pomnožijo , pospeševajo
z ene strani kemijski razkroj organskih snovi , z drug e
strani pa naredé v živih organizmih bolezni . ali jih pa pospeševaj o
na jako pogubni način .
Mnogo gliv je, ki obstojé le iz ene ali iz več kakor v vrvc o
nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj eno-vitim algam, me d
najnepopolnejše rastlinske podobe . Ker so tako drobne , minljive
in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati ,
tako da je tukaj mnogo omahljivega, v postavljenih vrstih in imenih .
Sodijo, da je kakih 11)0.000 različnih gliv. To število se bo pa gotovo
zmanjšalo po boljšem spoznanji . Dá , nekteri preiskovalci še
cel() trdijo , da se iz ene in iste troske morejo razviti različn e
olive ; to pa po tem, ka,košen ji je Ž iver.
Na vsegapričujočnost, milzroskopiènih gliv v razdevajočih s e
snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namre č
vprašanje o sam o s v o j ni s t v o r i t v i (generatio aequivoca ) Živih bitij .
Ze golim očem so vidne tiste, la lesnji imenovane glive, ki
se nahajajo na gnjijočih rastlinskih snovéh ; v vrččih, gnjijočih i n
v drugače razclevajočih se kapljinah nam pa mikroskop kaže še
čez to brezštevilno množino raznovrstnih gliv . Mislilo se je zatorej ,
cla se te rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem , da s e
organska snov predrugači . To misel so pa najostrejša preiskovanja
in opazovanja popolnoma pobila ; ampak gotovo je to , cla razkro j
organskih teles ni vzrok , nego nasledek rastja teh gliv . Dokaz i
temu se morejo tako-le povedati :
Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjk a
nikjer, temveč je ga, plavajočega pa zraku, povsod dovolj . Ak o
pride na kakošno organsko telo ., začne se, če so okolnosti vgodne .
razvijati in rasti ; ono organsko telo se pa razkroji .
Razkóline (Zersetzungsprodukte) . ki se napravijo vsled djonj a
gliv iz organskih snovi , so različne, in to potem, kakošne so te