Botanika. fi

28
24 A. Občna botanika .
koreninina, e p i b l e m a ( . 20.), nima nikakoršnih rež in v njenem
staničevji se ne naredi nikdar listno zelenilo .
Majhen anatomijski razloček, ki ga navadno oko komaj najde ,
je tudi v tem, da je najzaclnji konec korenine, kjer se ona podaljšuje,
tako imenovano kališče ali rastišče vselej pokrito z rahli m
ogrinjálom iz mrežastega staničevji , ki se k o r e n i n i n a kapic a
imenuje, med tem ko rastišČe rta najgornjem koncu stebla z niče m
ni pokrito .
Sicer je pa korenina zares glavni živilni organ, ker ona je namenjena
sprejemanji največega dela rastlinskega živeža, in v posebnih
časih je ona samoedina, ki skrbi za rejo rastline . Korenirtine
nitke srkajo iz svoje okolice vodo in v njej razpuščene snovi ,
in rastó večidel v tisto mér , od koder jim Živež dohaja , tako da
mnogokrat vidimo, da koreninice, bi rekel, živež iščejo, da mu nasprot
rastó ; pri tem časih prodrá naj gostejo prst in si najdej o
pot skoz razpokline pečin.
Gledé svoje zunanje podobe je korenina ali enojna ali v e
nata in ima potem več ali manj drobnejih ali debelejih , vej . V
globočino rastoče glavno njeno deblo se hnenuje srčna kor en
i n a, na strani rastočim njenim vejam se reče p r i v r h n j e k or
e n i n e ; obe vrsti korenin se vidite v pod . 46 .
Razne podobe enojne korenina so : n i t a s t a korenina (pod. 45 .);
k o žel j as ta korenina (pod. 48 .} ; repnasta korenina (pod.47 .) ;
vozlasta korenina .
Pod. 45 . Pod. 46 . Pod. 47 . Pod. 48 .
Pri mnogih rastlinah pa ne izraste glavna korenina ; v semenskej
kali za to odmenjeni del (c pod. 44.) odmré , in na dolnjem
koncu stebla izrastó tako imenovane vlaknate ali priho drtj
e korenine (radices adventivae). To se godi pri vseh enokaičnieah
in zavolj tega se naredé večidel čopaste korenine (pod .
49.), kakoršne imajo naše trave in žita .
Ne ravno redko kdaj se najde , da so mlajši deli korenin e
pokriti s drobnimi lasmi ali kosmati rt a m i.