Botanika. fi

A. Občna botanika .
5. Lusk (siliqria) ; dva plodova lista sta med sabo soraščena
in z tenko pregrajo podolgoma razdeljena na dva predala (kapus ,
repa, redkev, šeboj) ; l u š č e k (silicula) je enako raščena , ali j e
krajši in ima manj semena v sebi kurje zdravje, plešeč, hren) ,
6. Golce (caryopsis) je iz enoliste plodnice izrastel, enoseniensk,
suhokožnat plod. Oplodje je ali tenko in sé semenom so -
raščeno, kakor pri travah , ali sc pa semenu le tesno prilega, kakor
pri zlatici. Mnogokrat je golec repat, ker pestičevi vratovi
niso odpadli, kakor pri srobrotu in pri Žegnanem korenu (Geum) .
Ako je lupina golčeva trda in krhka , se imenuje golec oreh u
podoben (caryopsis nucacea) (konoplja , kislica, ajda) . Podobe n
plod so tvrdke ali o r e š č , kteri navadno po štirje sede} rt a
dnu čaše ustnatic (Labiatae) in srholistnic (Asperifoliaccae) .
7. Rožka (achilnhml) ; enosemenska glavica sè suhim oplodjem,
ki se ne razpreza, Rožka je golen jako podobna , samo da
se razvije iz podevetne plodnice in da zavolj tega mnogokrat nos i
pri vrhu, večkrat v kod el j i c o (pappus) spremenjen čašni ro b
(solnčnica, osat, kumin). Košarice (compositae imajo enojnato rolko ,
kobulnice (umbelliferae) pa dvojuato , ker visita na razcepljene m
nitastem plodonoscu (Iva taka plodiča .
8. Oreh (nux) je rolka s trdnhn, usnjastim ali lesenasti m
oplodjem (lešnik, želod). On sedi v bolj ali manj zaprtej skledic i
(cupnla), ki se je naredila iz krovnih listov ,
9. J a g o da (bacca) ; oplocljeve kože so mehke in njihov i
srednji del mesnat in jako soènat (vinski grozd, grozdjiče, citrona) .
Kakor posebno spremenjena jagoda je še omeniti tik v a, (buča ,
kumara, dinja) .
10. Koščičasti plod (drupa), zunanja oplodjeva koža j e
mesnata, notranja pa trda kakor kost (sliva, Črešnja, mandelj ,
olika) . 11. J ab el k o (pomum) ; usnjato pečkišée je obdano z
oplodjem, ki se je med dozorevanjem neizmerno odebelilo in ornesenilo
(jabelko, hruška) ,
Sostavlj eni so tisti plodovi, kteri so se naredili iz ve č
enojnatih plodov, kakor to vidimo na, rudečej jagodi, na malinicah ,
na robidnicah, na murvini jagodi itd .
Seme .
Kakor izrastó brsti ali popki v listnih pashah iz debla in s e
razvijó v majhne postranske osi in ali koj ali še le čez več čas a
dalje rastó, ravno tako postanejo na drugih krajih popolnih rastli n
popki, ki sc na prav posebni njim lastni način razvijajo , tako d a
se kakor končni posledek njihovega razvijanja pokaže s e m e . Ti
popki se zatorej imenujejo semenski popki .
Semenski popek najdemo vselej na koncu rastlinske osi, kter e
daljna rasto se dokonča z razvitjem semenskega popka. Če preiskujemo
prvi njegov začetek, najdemo, da se najpoprej pokaže v