Botanika. fi

I. Podoboslovje. Listi, 47
dek, ali svetel, raven ali progast, gubast, zvihan ,
bolj ali manj lasat, kosmat, kocinat, okorel, -usnjat ,
udebeljen, itd.
Pod. 101 . Pod. 102 .
Od navadnih listov različni so še sledeči listi : Obsegajoči
list, ako on se svojim dnom steblo objema, navzdol s e
ste g aj o č i list , ako se listna plošča steblu priraščena še na -
.vzdol steguje od tistega mesta, kjer se ga list drži sè svojo
nožnico ; preraščeni list , itd. So pa tudi listi, ki imajo na
svoje površje slabo priraščene bodice, izvirajoče iz listnih Žil .
Časih se končava, list v nitast, večidel zavit konec (v vitico , al i
ročico), ki pomaga rastlinam, da se lajše spenjajo . Najbolj čudn o
podobo pa imajo listi i n d i j s k e m e š i n k e (Nepenthes destillatoria)
, ker se iz podaljšane posrednje listne žile naredi vrč u
podobna stvar (pod, 102.), ki ima pokrovec in ki je s čisto vodo
napolnjena .
Razpostavljenje listov .
Že v §. 48. smo se spoznali z nekterimi posebnostmi gledé 5 5
postavljenja, listov rta deblu, in z imenovanji, njimi primérnimi .
Nekteri drugi' izrazi , ki se tičejo tega , kako stojé listi p o
steblu ali po deblu , so že sami po sebi precej lahko razumljivi .
Takiizraziso : raztreseni listi, gosto listje, šopasti, premen
j a l n i listi . Vretenčasto so listi takrat stoječi, kedar stoj é
trije, štirje ali njih še več v enakej visokosti na deblu naokrog .
Če stojita le po dva lista enako visoko na deblu ali na steblu, s e
imenujejo listi nasprotni .
Listi stojé vselej nekako pravilno po steblu, tudi takrat, keda r
se nam vidi, kakor da stojé brez vsacega pravila sem ter tje raztreseni.
Če sledimo , poèemši od najdaljnega lista na deblu, črti,
potegnjenej navzgor od lista do lista, vidimo , da se ta črta ovij e
okrog debla navzgor kakor spiraljka. V tej črti so listi drug od