Botanika. fi

Tudi se clá njihova podoba pred oči postaviti s tem , da zložim o
mehke ilnate kepe na kup , in da jih potem bolj ali manj močno
skup stisnemo . Vsaka kepa postane v tem slučaji rogljata, tako da
je podobna rogljatim rastlinskim stanicam , kakoršnih se mnogo -
krat prav pravilnih najde po rastlinah (pod . 5 .) .
Pod. 4 . Pod. 5 .
Take 'stanice, ki so na vse strani precej enakošno razširjene ,
se imenujejo štrženove (civilne) stanice ali pa renchymove
stani c e, in iz takih so večidel sostavljeni gomoljasth.astlinski
deli, n. pr. podzemljice, sadje, kakor sploh bolj Jnehki in bolj
gobasti deli v štrženu, v lubji in v listji, itd . Premér strženovih
stanic je po čez '/, 00 do '/, o črte dolg ; vendar so tudi tako drobne ,
da je njih premér le % o , do % oo črte dolg, med teni ko se dob é
tudi debele stanice, ki imajo 1/15 do '/, o črte dolg premér , ktere s o
z golimi očmi vidne, kakor n. pr. v bezgovem strženu .
Pod . 6. Pod . 7 . Prav mnogokrat se vendar dobé podolgoma
raztegnjene, zgorej in zdolej priostrene, tedaj v r et
én aste stanice (pod. 6.) , ki stojé prav tesn o
skupaj, tako da se na prerezu večidel vidijo kako r
četverokot ali kakor šesterokot (pod . 7 .). Imenujej o
selesne stanice ali prosenchymove stanic e
in iz njih je večidel trdnejih rastlinskih delov, poimence
lesá, sostavljen. Lesne stanice so navadn o
drobneje od strženovih stanic, ali so mnogo dalje ,
kakor te ; večidel so dolge eno tretjino črte do ert e
črte, dà, dobé se tudi take, ki so čez dve črti dolge .
Prav dolge in gibke stanice te vrste, iz kterih j e
n. pr. lan in konopla, se imenujejo I i č j e s t a n i c e ,
in se vidijo pod mikroskopom kakor povsod enak o
debela okrogljata nit, med tem ko se tenkostenat e
1 do 2 palca dolge stanice bombaževega vlakn a
vidijo kakor ploščnat , zasukan trak z nekolik o
okrogljastima robovoma, po čem je prav lahko spoznati
zmes teh dveh vlaken v tkaninah. Ker je časih
60krat povečano . velike praktične vrednosti , da se zná razločevati