Botanika. fi

121
I . Po gebna botanika .
pa s kljukicami, s kteriini obvisé na živalih, da je raznašajo . Tice ,
živali rastlinojedke , potoki in reke, dà, še eeló moiie, raznašaj o
semena na mnogovrstne načine daleč okrog .
Vsemu temu vkljub so nas z rastlinstvom Amerikanskim i n
Avstralijskiin spoznali še le predrzni najdeci teh zernljá, in vsakeg a
leta dobivamo od ondod novih rastlin., izmed kterih so nekter e
take, ki se od začetka zainorejo obdržati le s posebnim varstvom .
ki se pa počasi navadijo na naše podnebje in ki še celó podivjajo .
Lepi rumeni sveti hi ali p o j a l j k a (Oenothera) , ki je bila leta ,
1614. prvikrat prinesen v Evropo , cvete zdaj na vsakej meji, i n
kanadijska hrt doletnica ali turán (Erigeron) , ki je bila, še le
posle najdenja Amerike po naključji z ržjo simo zanesena, je zdaj
najnavadniji plevel naših polján .
Flora (C v e t a n a) kakega kraja ali kake dežele se imenuj e
obseg vseh tam divje rastočih rastlinskih vrsti, Od Flore je bolj al i
manj odvisen značaj tega ali onega kraja, in to po tem, ali je človek bolj
ali manj ta kraj obdelal ali v njem prvotno rastlinstvo pokončal . Vedno
redkeji so pa pravi p r a g o z d i in kraji, v kterih se ni še človeška
roka dotaknila prvotnega rastlinstva . Primeri takih krajev
z nedotaknjenim rastlinstvom so pragozcli v tropičnih krajih, v
Češkej Šumavi, črni gozdi severnih krajev , nektere planine p o
Alpah, travnate pušče ali stepe, vresja in močvirja.
Za posebnost veljá imeti to, da rastó nektere rastline večidel
dr 11 .2 n o , t. j. mnogo jih raste skupaj široko na okrog, kako r
bukev, bor, vres, in ki s tem dajó celim krajem prav posebni zna -
čaj ali karakter .
Rastlinstvo nam ni samo zato imenitno in ljubo, ker lepš a
zemljo in daje pokrajinam tisto romantično podobo, ktero so pesnik i
že toliko opevali ; ampak tudi zavolj -velikanske moči, ktero- im a
ono na kakovost kraja, , na njegovo podnebje . na njegove vodé i n
zavolj tega tudi na prebivalce dežele .
Hitro teče deŽnka raz gorá, ktere je ogolila hudodelna roka ,
in hitro napolnuje hudoúrne potoke, ki poplavijo in pokončaj o
nižave. Za prehitrim odtekoin voclá pride suša in suhota golo ,
izprano goróvje in puste višáve vidi po tem oko široko na okrog .
Temu nasproti pa , kako dobro dé očem zeleni gozd v gori ,
s kterim gospodar umno ravná! Kakor s prijateljskimi rokam i
sprejme njegovo drevje padajoči dež, ga pri sebi drži, in le počas i
spušča v zemljo, da se zbira pod zemljo in nareja tisoč studencev ,
ki šumljajo po dolinah .
Sostava rastlin .
122 Da se pri popisovanji in pri razdeljenji rastlin moremo držat i
prav določenih in stalnih znamenj, to je samo po sebi jasno . Saj
če bi na primér hoteli rastline razdeliti po njihovej velikosti n a
zelišča , grme in drevesa , morali bi n. pr. vrbo prištevati vsemi