Botanika. fi

0
A. občna botanika .
sebe , tako da je tega dušečnatega telesa povsod dosti rastlina m
pristopnega .
Se vé da bi moralo bujno rastlinstvo in 'Živalstvo , kterem u
so rastline živež, s časom povžiti ves amonjak iz zraku . Ali enako
kakor se z gnjitjem in s trohnjenjem organskih teles atinosfér i
spet povrača ogljenec v podobi ogljenčeve kisline , tako se tud i
amonijak vselej nareja pri trohnenji in pri gnjitji organskih stvari .
Posebno mnogo ga dajó gnjijoče živalske snovi zavolj tega ,
ker imajo v sebi posebno mnogo dušca. Atmosféra dobiva razu n
tega amonjaka tudi iz vulkanov , iz kterih teče prav mnogo teg a
plina . Amonjak je rastlinskej rasti jako koristen ; temu dokaz je to ,
da jo tako močno pospeševajo tiste reči, ki ali že imajo amonijak a
v sebi, kakor gnoj, gnojnica, plinova voda , saje in amonijakov e
soli, ali ki, v zemljo déte, počasi strohljené in pri tem amonja k
napravljajo , kakor vsi Živalski odpadki , pr . roževina , parklji ,
kosti, kostna moka itd .
Dušec se daje rastlini tudi v podobi duš Čeve kisline, ki
je sostavljena iz dušca in iz kiselca (kemija § . 39.) in ki je spojena
z luzrtinami (alkali) . Duščeve kisline , z lnžuinami spojene j e
vselej nekoliko v tleh, Glasi vselej le malo . Resnica jé , da so d uščevo
kisle soli prav dober gnoj .
102 4 . Sprejemanje iepla .
tepla je v rastlinah še manj kakor dušca . Manjka ga pa, nikol i
ne v beljakastih snovéh , ki imajo vsled 195 . § . kemije v sebi
do 2 postotka Žepla.
Vse žeplo pride skoz korenine v rastlino , in sicer v podobi
Žepléne kislin e, ki je tedaj tudi živež rastlinski . Te kisline
je nekoliko milo skorej v vsakih tléh, in sicer večidel spójene z
apnom , kakor tako imenovana sadra (gips), sol, ki je v vodi raz -
pustna in tedaj pripravna, da jo rastlina z vodo vred sprejéma v
sebe. Nadalje ima vsak hlevni gnoj Žeple rt o kislega am oni
j a k a v sebi, posebno izvrstnega pospeševala rasti tistih rastlinskih
delov, ki imajo teh snovi v sebi .
Sprejemanje mineralnih sostavin rastlinskih .
.U3 Navadne mineralne sostavine rastlinske so zveze ali spójine
kremenčeve kisline, fosforove kisline in žeplene kisline s kalijem ,
natron.om, vapnom in z magnezijo , in razun tega še natrijumo v
klorec (chlomatrium, kuhinska sol) in kalijumov klorec (chlorka -
lium). Bolj redke snovi so glina, železni raaganov okis , bakrov
okis, kakor tudi spojine joda, broma in fluora s kovinami .
Vse negorljive snovi znašajo le prav majhen del težkote cel e
rastline. 100 funtov sledečih rastlinskih snovi dajó pepela Jelova
drva ~/1 funta ; hrastova drva 2 1 /2 funta, pšenična slama 5 do 6