Botanika. fi

6
A. Občna botanika,.
imajo vsa naša znana drevesa in grmi, zavolj česar je ono naj -
bolj vredno pazljivosti naše .
2. Palmovo deblo, palmam drevesas'tim praproti m
lastno. Ono je enojnato, povsod enako debelo ; ono ni z glavn o
korenino v tla priraščeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreni -
nami (pod. 50.). Ta debla nimajo ali nič ali le nekoliko rogovi -
Pod. 50 . lastih vej in nosijo v vrhu enojnat
šop velikih listov . Listi puščajo p o
površji debla obronke in druge ostanke.
Ta debla tudi nimajo lubja in znotraj
imajo le raztresene cevne povezke, k i
so proti sredini bolj redki kakor pr i
kraji .
3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno,
sočnato, ne zleseni in trpi večidel
le eno leto, zavolj česar le redk o
kdaj izraste posebno visoko, kakor pri
banáni in pri kloš če vini (ricinus}
.
4. B i I (culmus) , znano , večidel
votlo steblo, kakoršno imajo naše trav e
in žita ; ona je kolenčasta in dosež e
pri turščici precejšno debelost, pri indijanskem
trstu ali bamsusu pa drevesasto
visokost .
5. Betva (scapus) , se imenuje
tisto steblo , ki nima listja, ampak ki
nosi le cvetje.
Podzemeljska debla so sledeča :
l . Korenika (rhizoma). Od mnogih rastlin, ki so večletne
trpežnosti, vidimo le njih vrh , ker pravo deblo ostane korenin i
podobno vedno pod zemljo. To deblo, ki se loči od prave korenin e
po luskah listam podobnih , po listnih obrunkah in po brstih a
Pod. 51 . Pod. 52 .