Botanika. fi

Zivljenjeslovje. Poljedelstvo, 89
drevesa, se obeša doli in ko doseže novo podslombo , se spenj a
spet k višku . Na ta način raste t r s t i n a s t a palma (Calainus
Draeo), ktere mladike so pri nas znane pod imenom španjskeg a
trskovca (spanisches Rohr) .
Tudi dolgost življenja in kaljivost semena je jako različna .
Pri mnogih že vgasne koj prvega leta . Ali, ječmen, zakopan pri
vpadu Arabov na Francoskem, tedaj pred 600 leti, in zdaj spet
najden, je vsejan v zemljo vendar še kalil . Tudi je kalil še tisti
ječmen, ki so ga vzeli iz grobov Egiptovskih piramid, in ki je bi l
tedaj najmanj 2000 let star ,
Poljedelstvo .
Presegalo bi meje , postavljene tej knjigi , če bi hoteli bolj ,
obširno govoriti o tem za, obstanek človéškega rodá najbolj ime -
nitnem oddelku njegovega, kulturnega življenja. Ali to, kar smo
dozdaj o notranjej rasti rastlin in o delovanji njih organov pove -
dali, in to , kar je bilo rečenega o sostavinah in o hrani rastlin ,
bo vsakako v vsacem vzbudilo to misel, da je velike (banske vrednosti
znanstveno premišljevanje poljedelstva , in da se prav o
obdeljávanje pólja le na znanstveno podlogo oslanjati more .
Poljedelstvu je naloga, da pridela na danem zemljišči koliko r
mogoče največ koristnih rastlinskih snovi ; pri tem bo dobiček tilu
veči, čim manj je bilo treba dela in drugih pripomočkov .
Da rastline dobro rastó, je pa potrebno, da imajo dovoljneg a
živeža , in zatim, da zamorejo ta živež v sebe tako sprejemati ,
kakor velja, kar je pa spet odvisno od toplotnih razmér, od rahlost i
zemlje in od tega, ali zmore zrak lahko do korenin, ali ne . Da
bodo tlá dovolj rahla, zato je mehanično obdelovanje njivskih
tlá, namreč kopanje, oranje, brananje, valjanje itd . neogibno potrebno.
S tem se ne naredi prst le bolj pripravna za razširjanj e
korenin v njej, ampak pospeševa se tudi pristop zraku , kteri kemijsko
razdéva sostavine prsti in tako pripravlja rastlinam novega
živeža . Kako potrebno je , da more zrak neoviran prešiniti prst , se
vidi prav očitno na mokrotnih tleh, ki z vodo napojena , ne pripuščajo
v sebe zraku, da bi kemijsko deloval ná-nje in ki se tedaj
tudi ogreti ne morejo. Tu dela osušenje čudeže. To se zgodi; s
tem, da se izkopljejo jarki , vodeči proti niže ležečim krajem, V
te jarke se potem nasuje nekoliko proda (brebira), ali pa tudi nameče
boste in potem se zasujejo s prstjo, Vodi je s tem dan odtok .
V isti namen narejajo tudi podzemeljske vodotoke iz žlebnikov al i
iz posebnih glinjenih cevi, ktere vodo propuščajo in odvajajo.
Sušenje tla se navadno imenuje drenaži a (drainage) .
Gnoj .
113
Drugo poljedelčevo delo je gnojenje, t. j. dajanje dam 114
tistih snovi, ki so rastlinam potrebni živež .