Botanika. fi

I. Droboslovje . Rastlinske cevi . 1 3
veči kolobar, kakor obroč . Ta prikazen pride od Modi, ker se sten i
dveh sosednjih stanic na tistih mestih , kjer se srečate dve pori ,
ne dotikate neposredno, ampak med sabo puščate leči podobno votlino,
ktere obseg se potem vidi kakor kolobar , obdajoč poro , kar s e
vidi v pod . 22. pri P. in še bolje v pod. 23., kjer je ta votlin a
mnogo večja. Pri takih stanicah izgine stanična koža na takih
Pod. 24. krajih, tako da se res naredé luknje iz ene
stanice v drugo. Na ta način. se je v bo -
rovem lesu naredil produh h (pod . 23.) me d
dvema sosednjima slanicama. Ako se to ,
ne kakor tukaj, na poprečnem prerezu, am -
pak kakor v pod. 24. od zgorej gleda, se
vidi v sredi odprta luknja p , ktera obdaj a
kolobarjast , skledici podoben produh h
(G6Okrat povečan) .
Manična stena se udebeli samo na tistih mestih, na kterih s e
dotika sosednje staniéne stene, ali nikdar na takih svojih mestih ,
ki mejé medstanični prohod. Ker se steni dveh dotikajočih stani c
tam, 'kj'er se dotikate, precej enakošno udebelé, zato stal-lica časih
ni od vseh strani enakošno udebeljena, ker to je odvisno od kakšnost i
njenih sosednjih stanic, kterih se dotika .
Rastlinske cevi .
To imé se je dalo stanicam neke posebne podobe, ki s e
nikdar ne najdejo v najmlajših rastlinskih delih , še le razvijajočih
se, ampak ki se naredé še le pozneje po premembi Že gotovi h
stanic. Mislimo si vrsto drugo na drugo navpično postavljenih stanic ,
kterih stene tam, kjer se dotikajo, zginejo, tako da se naredi vote l
valjar, kterega imenujemo c e v .
Pod 25 .
c d d d/ d ri e
a
15