vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 216.1.3.5 KromPovpre~na vsebnost kroma v tleh je bila 48 mg/kg tal. Najni`ja vsebnost (17 mg/kg) je bila izmerjenav vrti~ku ob Zalo{ki cesti v Mostah, z obmo~ja ob [martinski cesti, pa je tudi vrti~ek, kjer smougotovili najvi{jo vrednost (354 mg/kg). Vsebnost kroma v tleh ve~ine vrti~kov (96 %) je bila pod mejnovrednostjo. Opozorilna vrednost za krom je bila prese`ena v enem vrti~ku, mejna v treh in kriti~na v nobenem.6.1.3.6 NikeljPovpre~na vsebnost niklja v tleh je bila 28 mg/kg tal, najni`ja (13 mg/kg) na obmo~ju vrti~kov obCesti na Brdo in najvi{ja (70 mg/kg) na obmo~ju ob Hladnikovi ulici v Trnovem. Mejna vrednost je bilaprese`ena v dveh vrti~kih ob Hladnikovi ulici in v enem ob Litostrojski cesti v [i{ki. Kriti~na vsebnostniklja ni bila prese`ena.6.1.3.7 ArzenVsebnost arzena je presegala mejno vrednost le v 3 % vrti~kov. Povpre~na vsebnost je bila 12 mg/kgtal, najni`ja je bila 5,9 mg/kg in najvi{ja 23 mg/kg. Na obmo~jih vrti~kov ob Cesti v [martno in Hladnikoviulici v Trnovem je vsebnost arzena na dveh vrti~kih od treh presegla mejno vrednost, kriti~ne vrednostpa ni presegala nikjer.6.1.3.8 KobaltV 99 % vzorcev tal je bil kobalt pod mejno vrednostjo. Njegova povpre~na vsebnost v tleh je bila10 mg/kg tal, najni`ja (4,3 mg/kg) na obmo~ju vrti~kov ob Zalo{ki cesti v Mostah, najvi{ja (64 mg/kg)pa ob Litostrojski cesti v [i{ki, kar pomeni, da je bila prese`ena opozorilna vrednost.6.1.3.9 MolibdenV Ljubljani je molibden nepomemben onesna`evalec vrti~kov. Njegova povpre~na vsebnost v tlehje bila 1,5 mg/kg tal. Najvi{ja vsebnost (6,3 mg/kg) je bila zabele`ena na obmo~ju vrti~kov ob Kranj~eviulici za Be`igradom, vendar je tudi ta pod zakonsko predpisano mejno vrednostjo.6.1.4 OSTANKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V TLEHEna od pomembnej{ih ugotovitev raziskave je, da smo med stotimi analiziranimi vzorci tal vrti~kovle v enem ugotovili ostanke fitofarmacevtskih sredstev. [lo je za ostanke atrazina s koncentracijo 0,001 mg/kgtal, kar je blizu meje detekcije. Izvora atrazina na tej lokaciji nismo posebej raziskovali, saj je bila njegovavsebnost zelo nizka. Najverjetneje je posledica njegove uporabe v preteklosti, ko je bila na tej lokacijinjiva, na kateri so pridelovali koruzo.Ker smo v raziskavi spremljali veliko {tevilo aktivnih snovi, ki bi jih lahko vrti~karji potencialno uporabljalipri svoji dejavnosti, nas je tako pozitiven rezultat celo nekoliko presenetil. Kljub temu, da je znano,da imajo vrti~karji dokaj konzervativen odnos do uporabe fitofarmacevtskih sredstev, smo vseeno pri~akovali,da bomo glede na {irok spekter rastlin, ki jih pridelujejo, ter glede na ostanke fitofarmacevtskih sredstev,ki jih v zadnjih letih ugotavljajo v podzemni vodi na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana (Krajnc 2007),v tleh odkrili ve~ ostankov fitofarmacevtskih sredstev.To bi lahko nenazadnje sklepali tudi iz rezultatov analiz ostankov fitofarmacevtskih sredstev v tleh,namenjenih kmetijstvu na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana, ki so bile opravljene v zadnjih letih (na97