vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajza ekolo{kega. Rezultati anketiranja vrti~karjev tako izpostavljajo zlasti dva glavna vzroka prej omenjenegastanja:• Pomanjkljivo znanje o dejanski stopnji pregnojenosti in o rodovitnosti tal na vrti~kih. To potrjuje kar 97 %vrti~karjev, ki vzorca tal z vrti~ka niso nikoli dali v kemijsko analizo, ter 90 % vrti~karjev, ki za uporabognojil nimajo izdelanega gnojilnega na~rta. Sklepamo lahko, da vrti~karji gnojila uporabljajo »napamet« oziroma ne vedo, koliko bi bilo treba dejansko gnojiti. Zanimivo je, da samo 6 % vrti~karjevve, kaj gnojilni na~rt sploh je in kaj mora vsebovati.• Pomanjkanje splo{nega znanja o gnojenju zelenjave. Vrti~karji na obmo~ju Ljubljane ne ~utijo potrebepo izobra`evanju o rabi gnojil, saj se jih kar 84 % ni nikoli udele`ilo izobra`evanj s podro~ja vrti~karstva,60 % pa jih celo meni, da izobra`evanj zaradi `e dose`enega zadovoljivega znanja sploh ne potrebuje.Zanimivo ob tem je, da kar 96 % ~lanov gospodinjstev vrti~karjev nima kmetijske izobrazbe inda 63 % vrti~karjev ne uporablja strokovne literature. Velika ve~ina (65 %) vrti~karjev se zato za uporabognojil odlo~a sama, torej brez nasveta kmetijskega strokovnjaka. Da njihovo znanje o gnojenjuni najbolj{e, potrjuje tudi spoznanje, da kar 57 % vrti~karjev ne ve, kaj pomenijo oznake na mineralnihgnojilih, ki ozna~ujejo koncentracije rastlinskih hranil v njih, v celoti pa jih to obvlada samo 4 %.Rezultati anketiranja so vseeno pokazali, da vrti~karji razmeroma dobro prepoznavajo, oziroma sodokaj dobro seznanjeni s problemi, ki jih v okolju lahko povzro~a neustrezna raba gnojil. To potrjujejonaslednje ugotovitve:• 85 % vrti~karjev ve, da gnojilo deluje bolje, ~e ga po raztrosu zadelamo v tla, zato to v praksi po~ne80 % vrti~karjev;• 39 % vrti~karjev ve, da je najve~ja nevarnost za izpiranje hranil v primeru, ~e gnojenje opravijo pojesenskem spravilu pridelkov, zato jih jeseni gnojila uporablja samo 12 %, velika ve~ina (59 %) pa jihgnoji spomladi, pred setvijo ali saditvijo;• med najpomembnej{imi negativni vplivi gnojenja na okolje vrti~karji izpostavljajo vplive na zdravjeljudi ter vplive na kakovost podzemne vode na vodovarstvenih obmo~jih;• 53 % vrti~karjev se zaveda, da vse vrste zelenjave ni treba gnojiti enako in da so potrebe rastlin pohranilih razli~ne;• najve~ vrti~karjev kot najpomembnej{e rastlinsko hranilo izpostavlja du{ik, ki je zaradi izpiranja tudinajbolj nevaren okolju.Za oceno okoljske ozave{~enosti vrti~karjev je na podro~ju gnojenja pomembna tudi ugotovitev, dase vrti~karji {e posebej zavedajo pomembnosti gnojenja na vodovarstvenih obmo~jih, na katerih je velikdel ljubljanskih vrti~kov. Tako kar 91 % vrti~karjev meni, da morajo biti na vodovarstvenih obmo~jih omejitvegnojenja stro`je, 63 % pa jih celo misli, da so seznanjeni z omejitvami gnojenja na teh obmo~jih.Omenimo {e zanimiv pogled vrti~karjev na mineralna in organska gnojila. Splo{no mnenje o ve~jinevarnosti onesna`enja okolja zaradi uporabe mineralnih gnojil v primerjavi z organskimi gnojili je raz-{irjeno tudi med ljubljanskimi vrti~karji. Tako 47 % vrti~karjev meni, da mineralna gnojila onesna`ujejookolje, organskim gnojilom pa to pripisuje zgolj 11 % vrti~karjev. Zato niti ne presene~a podatek, damineralna gnojila uporablja samo 16 % vrti~karjev, vsi preostali pa le organska gnojila.Rezultati raziskave rodovitnosti tal na vrti~kih in rezultati anketiranja v letu 2006 so pokazali, da bibilo v prihodnje na vrti~kih v Ljubljani treba narediti pomembne korake v smeri bolj strokovne rabe gnojil.Analiza stanja v letu 2006 je namre~ pokazala, da ljubljanski vrti~karji niso najbolje seznanjeniz dejanskim stanjem rodovitnosti tal, zato tudi preve~ gnojijo. Zato bo v prihodnje v okviru Mestne ob~ineLjubljana treba uvesti dve aktivnosti, ki bi lahko pripomogli k izbolj{anju obstoje~ega stanja. V mislihimamo zlasti nujno potrebno izvedbo kemijskih analiz tal na vseh ljubljanskih vrti~kih, ki bo vrti~karjemomogo~ila seznanitev z dejanskim stanjem rodovitnosti tal, obenem s tem pa bi bilo treba izvesti tudiustrezna obvezna izobra`evanja. Ocenjujemo, da bi omenjene aktivnosti pomembno pripomogle k izbolj{anjuobstoje~ega stanja, saj zlasti podra`itev gnojil v zadnjih letih uporabnike sili k njihovi racionalnej{irabi. Na ljubljanskih vrti~kih bi do tega pri{lo {e toliko prej, ko bi vrti~karji spoznali, da njihovih vrti~kovv veliki ve~ini ne bi bilo treba gnojiti tako izdatno kot so to po~eli doslej. Za izbolj{anje obstoje~ega stanja150