vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21karstvu, ki dolo~a, da je ob ukinitvi dolo~enega vrti~karskega obmo~ja za zagotovitev nadaljnjega izvajanjate dejavnosti treba zagotoviti nadomestna zemlji{~a (Zimbler 2001).V Nem~iji je vrti~karstvo zelo dobro organizirano tako na dr`avni in de`elni kot tudi na okrajni inob~inski ravni. V celotni dr`avi obstaja pribli`no 15.000 dru{tev in neprofitnih organizacij. Berlinsko dr`avnozdru`enje vrti~karjev, imenovano Landesverband Berlin der Gartenfreunde, sestavlja 12 okrajnihzdru`enj in 833 vrti~karskih dru{tev. Glavno komunikacijsko orodje dr`avnega zdru`enja vrti~karjev v Belinuje mese~nik Berliner Gartenfreunde, namenjen informiranju, izobra`evanju in dru`enju vrti~karjev.Predstavlja tudi cilje skupne vrti~karske politike in s tem zagotavlja mo`nost politi~nega udejstvovanjavrti~karjev (Groening 2000).Za upravljanje vrti~karstva na dr`avni ravni so zadol`ene razli~ne vladne slu`be na dr`avni in ob~inskiravni. V Berlinu je vrti~karstvo vklju~eno v dr`avni Oddelek za vrti~ke in parke, ki je odgovoren zavodenje in razvoj vrti~karstva v dr`avi.Podobno kot Nem~ija ima tudi Avstrija dolgo vrti~karsko zgodovino. Pravzaprav sta si njuni zgodoviniin sistem sodobnega upravljanja te dejavnosti izredno podobna, saj je Avstrija prevzela nem{kivrti~karski sistem. Zveza avstrijskih vrti~karjev je bila kot krovna organizacija z namenom zastopanjainteresov vrti~karjev v Avstriji ustanovljena leta 1916. V celotni Avstriji se 38.900 vrti~kov razprostirana skupaj 8,97 km 2 ali 896,5 ha zemlji{~ih, avstrijski vrti~karji pa so zdru`eni v 379 dru{tvih in petih 5 de-`elnih zdru`enjih (Spodnjeavstrijsko, Zgornjeavstrijsko, Salzbur{ko, [tajersko in Dunajsko). Avstrijskazvezna vlada je `e leta 1959 sprejela tako imenovani Zakon o vrti~karstvu, ki je bil pozneje ve~krat spremenjenin dopolnjen, nazadnje leta 1999 (Das Bundes … 2009). Zakon v mestih dolo~a trajno varovanjeobmo~ij vrti~kov, ki jih opredeljuje kot obliko trajne rabe prostora. Tako kot v Nem~iji so tudi v Avstrijiza nadzor vrti~karstva in upravljanje z njim zadol`ene razli~ne vladne slu`be.De`elno vrti~karsko zdru`enje na Dunaju je eno od najbolj sistemati~no organiziranih vrti~karskihzdru`enj v Evropi, zato ni ~udno, da je tudi dunajska de`elna vlada z namenom ~im bolj u~inkovitegadelovanja vrti~karskih organizacij in varovanja obmo~ij vrti~kov leta 1996 sprejela de`elni Zakon o vrti~karstvu(Wiener Kleingartengesetz … 1996), ki je bil pozneje ve~krat dopolnjen. V Dunajsko de`elno zdru`enjeje vklju~enih 24.965 vrti~karjev, ki se zdru`ujejo v 235 dru{tev in 13 okro`ij (Landesverband … 2009).Vrti~karska obmo~ja so opredeljena v mestnem prostorskem na~rtu in s tem tudi zavarovana. Polegpravil, ki jih morajo vrti~karji upo{tevati pri obdelovanju individualnega vrti~ka in gradnji objektov na njem,so v novem dunajskem de`elnem zakonu predpisana tudi stroga pravila za celotno vrti~karsko obmo~je.To mora biti ograjeno in dostopno le ~lanom vrti~karskega obmo~ja, za`eleno je, da ima obmo~jevrti~kov pravokotno obliko, skupen objekt za dru`enje in druge potrebe (sanitarije, pisarna vrti~karskegadru{tva, skupna soba …), urejeno skupno parkiri{~e in podobno. Razen tega mora biti vrti~karskoobmo~je dostopno z javnimi prevoznimi sredstvi (Wiener Kleingartengesetz … 2009). Stalno prebivanjev individualnih objektih je strogo prepovedano.Primer vrti~karskega obmo~ja Kleinegartenverein Liebhartstal na Dunaju: Vrti~karsko obmo~jeLiebhartstal je nastalo leta 1912. Sestavlja ga 61 individualnih vrti~kov, ki se razprostirajo na 16.100 m 2ali 1,61 ha. Velikost parcel je majhna do srednje velika, od 150 m 2 do 400 m 2 . Delovanje vrti~karskegadru{tva je zelo dobro organizirano. V zadnjem ~asu je treba poudariti vlogo interneta, ki omogo~a la`jeupravljanje in vodenje dru{tva, la`je in hitrej{e posredovanje informacij ter bolj{i pregled nad celotnimdelovanjem dru{tva. Na spletni strani so dostopni vsi glavni dokumenti dru{tva, njegov statut, na~rt obmo~javrti~kov, pravila, vodstveni organi dru{tva, pogoji za najem vrti~kov in cene najema, nasveti za gojenjezelenjave, seveda pa ne gre niti brez dru`abnih dejavnosti (Unser Verein 2009).Za zagotovitev kar najbolj u~inkovitega delovanja obmo~ja vrti~kov je dru{tvo sprejelo pravila, kise jih morajo dr`ati vsi ~lani dru{tva. Ta pravila se nana{ajo na upravljanje obmo~ja, vzdr`evanje inuporabo lastnega vrti~ka, gradnjo objektov in ograj, sajenje rastlin, uporabo fitofarmacevtskih sredstev,se`iganje odpadkov, praznjenje greznic, vzdr`evanje skupnih dostopnih poti, vzdr`evanje skupnih povr-{in in skupnega objekta, upo{tevanje dolo~il o dnevnem in no~nem po~itku, uporabo `ara na prostem,gojenje malih `ivali in dostop hi{nih ljubljen~kov na vrti~karsko obmo~je.175