vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 216 TLA VRTI^KOVTla vrti~kov uvr{~amo med antropogena tla (v tem poglavju sopomenka za geografski izraz prst).To pomeni, da jih je ~lovek temeljito spremenil in se dodobra razlikujejo od zgradbe naravnih ali seminaravnihtal. Razlikujejo se tudi njihovi horizonti. Vrhnji sloj tal vrti~kov je mo~no obogaten s hranili, njegovaglobina je pove~ana, v njem je dodane bistveno ve~ organske snovi kot v na primer naravnih, pa tudideloma spremenjenih tleh, namenjenih kmetijski rabi. Tako so vrhnji horizonti tal vrti~kov ve~inoma globokiin zaradi pogostega prekopavanja zelo rahli ter porozni. Obilno gnojenje z organskimi gnojili, medkaterimi je {e posebej cenjen doma~ hlevski gnoj, je prispevalo ve~jo koli~ino organske snovi. Dodajanjemineralnih gnojil in apnenje vpliva na vi{ji pH tal, ob pretiranih odmerkih gnojil pa tudi na bistvenove~jo koli~ino hranil, kot jih rastline potrebujejo. Zato so vrtnine tiste rastline, za katere lahko re~emo,da so luksuzno preskrbljene. Po teh kazalnikih tla ljubljanskih vrti~kov bistveno ne odstopa od tal vrtovdrugod.6.1 RODOVITNOST IN VSEBNOST HRANIL V OBDELOVALNEM SLOJU TAL VRTI^KOVUstrezna rodovitnost tal na vrti~kih je predpogoj, da je mogo~e pridelati dovolj zelenjave, in kar jemorda {e pomembnej{e, da je ta zelenjava zdrava. Kadar govorimo o rodovitnosti tal, mislimo zlastina dobro pognojena in ustrezno obdelana tla. Da to lahko dose`emo, moramo vedeti, kak{ne so lastnostital, saj je to predpogoj za ustrezno ravnanje z gnojili. Zato je poznavanje temeljnih zna~ilnosti talna vrti~kih predpogoj za strokovno utemeljeno ravnanje z gnojili, saj pogosto pozabljamo, da imajo lahkonapake pri ravnanju z gnojili dolgoro~ne posledice ne le na okolje, temve~ tudi in predvsem na kakovostALE[ SMREKARSlika 41: Tla ljubljanskih vrti~kov so zaradi pogostega prekopavanja in dodajanja organske snovirahla in zelo rodovitna.85