vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 217.3.2 ELEKTROPREVODNOSTElektroprevodnost podzemne vode je parameter, ki podaja informacijo o geolo{ki zgradbi vodonosnikain ~asu zadrèvanja podzemne vode v njem, pa tudi o vplivu lokalnih padavin in onesnaènj, kipronicajo v vodonosnik z lokalno padavinsko komponento. Najni`je (JA-10, vd-724 (ju`no od ^rnu~),342 μS/cm) in zaradi vpliva Save spreminjajo~e vrednosti najdemo ob Savi. Mo~no navzgor odstopa vzor~nomesto vd-470a (ju`no od ^rnu~), kjer zasledujemo antropogeni vpliv, ki se kaè tudi v povi{ani vrednostipreostalih parametrov, ki kaèjo vpliv ~lovekove dejavnosti (klorid, nitrat). Razmeroma nizka vrednostelektroprevodnosti v VD Kle~e-16 v primerjavi z VD Kle~e-17 dokazuje ve~ji dele` Save na lokaciji VDKle~e-16, ki je posledica neposrednega hitrej{ega dotoka re~ne vode z napajanega obmo~ja severno odvodarne Kle~e (Jamnik in Urbanc 2000). Najvi{je izmerjene vrednosti so v hi{nem vodnjaku vd-1580 v Dravljah(898 μS/cm), kar je bistveno vi{ja vrednost od vrednosti v osrednjem delu Ljubljanskega polja, ki segibljejo v razponu od 450 do 550 μS/cm. Ker je tok podzemne vode homogeniziran, se, kljub pri~akovanimvplivom onesnaèval iz urbane sredine mesta (B[V-1/99, @ale), elektroprevodnost bistveno ne spreminja.7.3.3 OKSIDACIJSKO-REDUKCIJSKI POTENCIALOksidacijsko-redukcijski potencial oziroma redoks potencial (ORP) je parameter, ki kaè na sposobnost,da v vodi potekajo oksidacijski ali redukcijski procesi. Za podzemno vodo Ljubljanskega poljavelja, da je dobro prezra~ena in pogojev za redukcijo ni, kar se kaè v razmeroma nizkem {tevilu mikrobiolo{koneskladnih vzorcev pitne vode (Jamnik s sodelavci 2007), ki ni klorirana. Najbolj reducirajo~eokolje zaradi tipi~ne barjanske prsti opazimo na mestu vd-422 (ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i, 77,4 m-V), nizke vrednosti pa so opazne tudi v hi{nem vodnjaku vd-1385, kar pripisujemo lokalnemuonesnaènju iz neposredne bliìne in zelo majhni preto~nosti vodnjaka.7.3.4 NITRATPovi{ane vrednosti nitrata na Ljubljanskem polju imajo izvor v kmetijstvu in neurejenem odvajanjuodpadnih voda, lokalno pa lahko pri~akujemo tudi vpliv vrti~karstva. Gibljejo se od 2,8 mg/l (JA-5) do39,6 mg/l (IMP) na zahodnem robu vodarne Kle~e, kar na sliki 53 opazimo v vrednostih, ki mo~no sipajo.Vodnjak B[V-1/99 (@ale), kjer se vrednosti nitrata spreminjajo bolj kot povpre~no na drugih opazovalnimestih, predstavlja opazovalno mesto z nekmetijskim zaledjem, v katerem je zaznaven vpliv odpadnevode (Urbanc in Jamnik 2007). Kljub visokim koncentracijam nitrata v bliìni vodarne Kle~e (IMP) seznotraj nje razmere bistveno ne spreminjajo. Koncentracije nitrata se mo~no spreminjajo tudi v bliìniSave (vd-470a, ju`no od ^rnu~) ter v vrti~karskih vodnjakih vd-279 (Krakovo) in vd-1580 (Dravlje), karje zaradi majhne razdalje do gladine podzemne vode pri~akovano. V objektu vd-422 (ob potoku Curnovcuv Rakovi Jel{i) je zaradi redukcijskih razmer koncentracija nitrata pod mejo zaznavnosti analiznemetode. V ~asu zadnjega vzor~enja so bile redukcijske razmere dokazane s prisotnostjo amonija(5,3 mg NH 4-N/l), ki zaradi prezra~enosti vodonosnih plasti na Ljubljanskem polju obi~ajno ni prisotennad mejo dolo~ljivosti metode. Na odvzemnem mestu vd-470a (ju`no od ^rnu~) je koncentracija nitrataglede na bliìno Save povi{ana, kar pripisujemo tako vrti~karski rabi kot vplivu odvajanja o~i{~enihodpadnih vod iz komunalne ~istilne naprave ^rnu~e, delno pa tudi neurejenemu odvajanju odpadnihvod na prostranem vrti~karskem obmo~ju ju`no od ^rnu~. Povpre~na izmerjena vrednost koncentracijenitrata v ~asu izvajanja projekta je bila 17,5 mg/l.Slika 53: Koncentracija nitrata v podzemni vodi na izbranih vzor~nih mestih na Ljubljanskempolju. p str. 106Slika 54: Koncentracija atrazina v podzemni vodi na izbranih vzor~nih mestih na Ljubljanskempolju. p str. 107105
106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@ICA[I[KABE@IGRADCENTERKRAKOVOVI^BRDOTRNOVORUDNIKLjubljanicaMOSTESava[MARTNO OB SAVIHRASTJEKoncentracija nitrata v vodi (mg/l)< 5,05,1–10,010,1–15,015,1–20,020,1–25,0obmo~je vrti~kovZemlji{ka rabaPOLJEgozd25,1–30,030,1–35,035,0
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 69 and 70: 66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 83 and 84: 80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 93 and 94: 90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 107: 104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
162Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
184Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219 and 220:
Page 221 and 222:
Page 223 and 224:
Page 225 and 226:
Page 227 and 228:
Page 229 and 230:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?