vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2111.2 KAKOVOST PRIDELANE ZELENJAVEKakovostna zelenjava je zlasti tista, ki vsebuje ustrezno koli~ino hranil, ne vsebuje {kodljivih snoviv koli~inah, ki bi {kodile ~lovekovemu zdravju, ter ima primeren videz in okus. Snovi, ki zmanj{ujejo kakovostzelenjave, so lahko naravnega ali ~lovekovega izvora. Razli~ne toksine, ki so v preteklosti nemalokratokvarili pridelano hrano do te mere, da je bila usodna za ~loveka, lahko prispevajo oziroma pustijo v napadenihrastlinah tudi naravni {kodljivci (na primer plesni ali nekatere `u`elke). V novej{em ~asu pana kakovost hrane oziroma zelenjave bistveno vplivajo zlasti neustrezno (pretirano) gnojenje, nepravilnaraba fitofarmacevtskih sredstev ter industrijsko in urbano onesna`enje. Prevelike koli~ine rastlinskihhranil, kot so kalij, fosfor, kalcij in druga, lahko povzro~ajo razvojne in fiziolo{ke motnje v sami rastlini,na ~loveka pa prakti~no ne vplivajo. Slednje pa ne dr`i za du{ik, ki se zaradi preve~ intenzivnega gnojenjaz mineralnimi ali organskimi gnojili (torej tudi z doma~im hlevskim gnojem) kopi~i v rastlinah in je{e posebej nevaren v eni izmed svojih oblik, kot nitratni ion (NO 3–).11.2.1 NITRATI V PRIDELANI ZELENJAVILeta 2006 smo s stotih ljubljanskih vrti~kov odvzeli po tri pridelke zelenjave, in sicer en vzorec solatnice(radi~ ali endivija), en vzorec korenja ter en vzorec paradi`nika. Tako smo skupaj odvzeli 96 vzorcevsolatnic (54 vzorcev radi~a in 42 vzorcev endivije), 97 vzorcev korenja ter 99 vzorcev paradi`nika. Kerna posameznih vrti~kih ni bilo vseh `elenih pridelkov, na {tirih vrti~kih nismo mogli odvzeli vzorcev solatnic,na treh vzorcev korenja in na enem vzorca paradi`nika. Za izbrane rastlinske vrste smo se odlo~ili zato,ker jih vrti~karji najpogosteje pridelujejo, pa tudi zaradi zelo razli~nega kopi~enja koncentracije nitratov.Te smo v raziskavi uporabili kot kazalnik kakovosti pridelkov, saj se koli~ina uporabljenih gnojil (zlastitistih, ki vsebujejo du{ik) zrcali tudi v vsebnosti nitratov v pridelkih.Najve~ nitratov v pridelkih smo ugotovili v radi~u in endiviji. V radi~u je povpre~na koncentracija nitratovzna{ala 681 mg/kg, v endiviji pa 596 mg/kg. V radi~u smo v enem samem vzorcu ugotovili ve~ kot2500 mg/kg nitratov. V pridelkih endivije vsebnosti nitratov niso presegle 1800 mg/kg. Korenje in paradi`niksta vsebovala bistveno manj nitratov. V korenju je bila povpre~na vsebnost nitratov 292 mg/kg,v paradi`niku pa 16 mg/kg. Zaklju~imo lahko, da so z izjemo enega vzorca radi~a ugotovljene koncentracijenitratov v pridelkih ve~inoma manj{e od obi~ajnih oziroma pri~akovanih vsebnosti nitratovv posameznih pridelkih zelenjave. Pri radi~u je bilo tak{nih vzorcev 98 %, endiviji 81 % in korenju 80 %,pri paradi`niku pa so vsi vzorci vsebovali manj kot 100 mg/kg nitratov (preglednica 17).Ugotovimo lahko, da je kakovost zelenjave na ljubljanskih vrti~kih z vidika vsebnosti nitratov zadovoljiva,saj ve~inoma vsebuje toliko nitratov, kot je za obravnavane vrste zelenjave obi~ajno oziroma pri~akovano.Preglednica 17: Vsebnost nitratov (mg NO 3–/kg) v pridelkih zelenjave na ljubljanskih vrti~kih leta 2006in razvrstitev rezultatov v razrede (osen~eni deli preglednice predstavljajo razred, v katerega gledena pri~akovano oziroma obi~ajno koncentracijo nitratov v pridelkih uvr{~amo dolo~eno vrsto zelenjave).pridelek povpre~je razpon dele` vzorcev v posameznih razredih (%)(mg/kg) meritev (mg/kg) I II III IV Vdo 200 od 200 od 50a od 1001 nad 2500do 500 do 1000 do 2500radi~ (N = 54) 681 od 18 do 3806 26 22 26 24 2endivija (N = 42) 596 od 5 do 1778 26 26 29 19 –korenje (N = 97) 292 od 9 do 995 46 34 20 – –paradi`nik (N = 99) 16 od 1 do 91 100 – – – –159