vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajGlede na to, da nismo ugotovili izrazito visokih koncentracij nitratov v pridelkih, lahko zaklju~imo, dazau`ita zelenjava ne pomeni nevarnosti za preseganje priporo~enih dnevnih vnosov nitratov v organizemljudi.11.2.2 TE@KE KOVINE V PRIDELKIH ZELENJAVEVsebnost te`kih kovin v pridelkih na ljubljanskih vrti~kih smo analizirali v 43 vzorcih endivije in 54 vzorcihradi~a. Njihovo ustreznost smo presodili glede na evropsko zakonodajo, ki velja samo za svinec inkadmij. Zgornja mejna vrednost svinca je bila prese`ena le v enem vzorcu na obmo~ju Rakove Jel{e,v preostalih vzorcih pa so bile meritve vsebnosti tako svinca kot kadmija pod to vrednostjo. Vrtnine torejniso bile ~ezmerno onesna`ene s svincem, ~eprav so bile v tleh (v tem poglavju sopomenka za geografskiizraz prst) mejne in opozorilne vrednosti prese`ene. V povpre~ju vzorci endivije vsebujejo manj{evsebnosti te`kih kovin kot radi~.Povi{ane vsebnosti te`kih kovin v rastlinah v grobem sledijo povi{anim vsebnostim te`kih kovin v tleh,kar je skladno s pri~akovanji in podprto s podatki iz literature. V primeru kroma, molibdena, svinca, niklja,kobalta in arzena to do neke mere potrjuje linearni model. Statisti~na povezava med vsebnostmi kadmija,cinka in bakra v tleh in v vrtninah je zelo nizka. Vzrok za to je dejstvo, da na sprejem te`kih kovinv rastlino vplivajo na eni strani dinamika meteorolo{kih in talnih dejavnikov v rastni dobi, na drugi pasposobnost sprejema te`kih kovin posameznih rastlinskih vrst, ki se spreminja tudi glede na njihovosorto, pomemben dejavnik pa je {e na~in pridelave rastlin. Na mo`nost prehoda te`kih kovin v prehrambnoverigo dodatno vpliva tudi lastnost rastline, kje kopi~i kovine. Kopi~i jih lahko namre~ v u`itnih delih(na primer listi solate, gomolji krompirja, koren pri koren~ku) ali v organih, ki jih ne u`ivamo (na primerstebla, listi oziroma korenine pri paradi`niku).Preglednica 18: Vsebnost te`kih kovin v endiviji in radi~u na ljubljanskih vrti~kih leta 2006.te`ka kovina zelenjadnica {tevilo povpre~je razpon meritev razreda koncentracijevzorcev (mg/kg) (mg/kg) pod mejno nad mejnovrednostjo vrednostjosvinec endivija 43 0,078 od 0,010 do 0,327 42 1radi~ 54 0,072 od 0,001 do 0,279 54 –kadmij endivija 43 0,018 od 0,003 do 0,077 43 –radi~ 54 0,021 od 0,006 do 0,078 54 –11.2.3 OSTANKI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V PRIDELKIHZa razliko od vzor~enja tal, kjer smo v enem vzorcu ugotovili ostanke atrazina, pri ugotavljanju ostankovfitofarmacevtskih sredstev v rastlinskih vzorcih v vseh 96 analiziranih vzorcih solate in radi~a nismougotovili nobenih njihovih ostankov. Tudi pri ugotavljanju ostankov fitofarmacevtskih sredstev v rastlinskihvzorcih smo v raziskavo vklju~ili spremljanje velikega {tevila aktivnih snovi (ve~ kot 110) in njihovihrazgradnih produktov, ki bi jih vrti~karji potencialno lahko uporabljali pri svoji dejavnosti. ^eprav pri pridelovanjusolate ni na voljo ve~jega {tevila fitofarmacevtskih sredstev, smo pri~akovali, da bomo ugotovilikaterega izmed fungicidov ali insekticidov, ki jih vrti~karji uporabljajo ne le pri pridelovanju solate, ampaktudi za zatiranje {kodljivcev na ostalih gojenih rastlinah na vrti~ku ali zunaj njega ali pa bi lahko bili tudi posledicazana{anja {kropiva (drift). Zato nas je tako ugoden rezultat tudi v tem primeru pozitivno presenetil.Na podlagi opravljene raziskave (Vr{~aj s sodelavci 2008) lahko z veliko gotovostjo sklepamo, dase vrti~karji kljub pomanjkljivemu znanju s podro~ja varstva rastlin in rabe fitofarmacevtskih sredstev160