vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj• Amonij (NH 4) se zazna le lokalno in ob~asno, malo nad mejo dolo~anja metod.• Koncentracija nitrata v vodnjakih sistema oskrbe s pitno vodo se v povpre~ju giblje okrog 20 mg/l.Za podzemno vodo Ljubljanskega polja velja, da nitrat ne presega mejne vrednosti 50 mg/l, dolo~enez Uredbo o stanju podzemnih voda (UL RS 25/09) in s Pravilnikom o pitni vodi (UL RS 19/2004).Nekoliko vi{je koncentracije nitrata ugotavljamo na obrobju vodonosnika, vendar to bistveno ne vplivana kakovost podzemne vode v ~rpali{~ih.• Koncentracije drugih temeljnih anionov in kationov (na primer klorid, bromid) so dale~ pod mejnimivrednostmi za pitno vodo, a so odvisne od lokalnih razmer in letnega ~asa.• Med mikroelementi je mogo~e slediti oblaku kroma iz sredine osemdesetih let prej{njega stoletja v oksidativnemstanju VI (Brilly, Jamnik in Drobne 2003), ki se je s severozahodnega roba vodonosnikamimo zahodnega roba vodarne Kle~e pomaknil do vodarne Hrastje, kjer se le po~asi umika. Koncentracijeskupnega kroma, od katerega je glavnina v oksidacijski obliki VI, so ob zahodnem robuvodarne Kle~e reda velikosti nekaj mikrogramov na liter (μg/l), na ju`nem robu vodarne Hrastje padosegajo vrednosti pod 20 μg/l in se v smeri proti severnemu delu vodarne zmanj{ujejo. Ker je mejnavrednost za skupni krom 50 μg/l, rezultati niso zaskrbljujo~i, namenjeni pa so ugotavljanju dinamike{irjenja onesna`enj in hkrati opozarjajo na dolgotrajno odstranjevanje onesna`enj iz vodonosnika ponaravni poti. Rezultati presku{anj studen~nic na vzhodnem obmo~ju vodonosnika le ob~asno naka-`ejo sledi prisotnosti onesna`evala, kar pomeni, da je onesna`evalo na to obmo~je pripotovalo, s tokomvode pa se je razred~ilo.• Zaradi adsorbcijskih sposobnosti sedimenta drugih te`kih kovin v podzemni vodi Ljubljanskega poljani. Adsorbcijske lastnosti sedimenta niso zmanj{ane, kar potrjuje tudi koncentracija natrijevih in kloridnihionov (»slanica«, NaCl), ki je ve~inoma v koncentracijskem obmo~ju pod 50 mg/l. ^e bi sekoncentracija NaCl v podzemni vodi bistveno pove~ala, bi lahko pri~akovali tudi desorpcije te`kih koviniz sedimenta v podzemno vodo. (Panno s sodelavci 2002).• Spojine iz skupine lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov na Ljubljanskem polju zaznavamo odza~etka monitoringa podzemnih vod. Pojavi onesna`enj so razpr{eni ali to~kovni (Lah s sodelavci 2005).Rezultati ka`ejo, da se koncentracije dveh pomembnih onesna`eval 1,1,2,2-tetrakloroetena in 1,1,2-trikloroetena(klorirani industrijski topili) v povpre~ju ni`je kot v preteklem obdobju in se gibljejo pod mejodolo~ljivosti analiznih metod. Konec leta 2004 so na ju`nem robu vodarne Hrastje koncentracije trikloroetenadosegle 18 μg/l, na prispevnem obmo~ju vodarne pa so bile ugotovljene koncentracije nekaj 100 μg/l.• Med najpomembnej{imi onesna`evali podzemne vode na Ljubljanskem polju so `e desetletja onesna`evalaiz vrst pesticidov, zlasti atrazin, njegov razgradni produkt desetilatrazin in 2,6-diklorobenzamid,razgradni produkt herbicida diklobenila. Atrazin in relevantni razgradni produkt izvirata iz ~asa manjkontrolirane rabe pesticidov, izvor 2,6-diklorobenzamida pa je bil potrjen leta 2001. Na Ljubljanskempolju so v preteklosti najpogosteje uporabljali herbicid atrazin, namenjen zatiranju plevela v koruzi,v zadnjih letih pa ga uporabljajo zlasti v kombinaciji s herbicidom metolaklorom. Dolgoletna stihijskaraba na {ir{em obmo~ju Slovenije je povzro~ila veliko obremenjenost podzemne vode z atrazinomin njegovimi razgradnimi produkti, zlasti desetilatrazinom.1. januarja 2003 so uporabo atrazina popolnoma prepovedali. Nadomestila so ga druga fitofarmacevtskasredstva, kljub temu pa ni mogo~e povsem izklju~iti rabe atrazina iz starih zalog ali nelegalnihvirov. Disperzno onesna`enje z atrazinom in njegovimi razgradnimi produkti je lahko vzor~ni primer posledicdalj ~asa trajajo~ega razpr{enega onesna`evanja vodonosnika. Te`nja zmanj{evanja koncentracijvseh treh relevantnih spojin je potrjena za celotno obmo~je Ljubljanskega polja.Uporaba herbicida atrazina je najbolj prizadela vodarno Hrastje, zlasti njen ju`ni rob, kjer so koncentracijekljub te`nji upadanja {e vedno nad mejno vrednostjo 0,1 μg/l. Koncentraciji atrazina indesetilatrazina se zmanj{ujeta od juga proti severu vodarne Hrastje, pri ~emer se razmerje koncentracijedesetilatrazina proti koncentraciji atrazina rahlo pove~uje. To ka`e, da potekajo naravni procesirazgradnje, novi vnosi pa niso bili dokazani. Onesna`enje je prvotno prizadelo tudi zahodni rob vodarneKle~e in vodarno [entvid, kjer pa zaznavamo le {e sledi onesna`eval iz vrst pesticidov. 2,6-dikloroben-100