vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21anionov in kationov (klorid: 40,6 mg/l; natrij: 21,6 mg/l), kar dokazuje vdor t. i. »slanice«, ki izvira iz soljenjacest v zimskem ~asu ali/in komunalnih odpadnih voda.Podzemna voda iz zasebne vrtine vd-1580 je izpostavljena vplivom onesnaènj, kar se kaè v nenavadnopove~ani mineralizaciji in v prisotnosti holesterola ter ostalih kemikalij, ki imajo vir v odplakahurbanega izvora. Vzor~no mesto leì na dvori{~u, med stanovanjskim in kmetijskim gospodarskim objektom(hlev, shranjevanje gnoja), zato je zelo verjeten neposreden vpliv teh dejavnosti na kakovost podzemnevode. Mineralizacija je na tej lokaciji celo vi{ja kot v podzemni vodi vd-1385, ki spada na isto obmo~je.Mineralizacija podzemne vode v zasebni vrtini vd-1580 se kaè v visoki vrednosti elektroprevodnosti(v povpre~ju 826 μS/cm). Vi{ja od pri~akovane je tudi koncentracija temeljnih anionov in kationov(klorid povpre~no 66,8 mg/l; natrij povpre~no 46,0 mg/l), kar dokazuje vdor tako imenovane slanice, kinajverjetneje izvira iz soljenja cest v zimskem ~asu. To kaè tudi ugotovljena visoka povpre~na koncentracijabromida (25,7 μg/l), ki je vi{ja zgolj v vodnjaku VD [entvid-1a. Prisotne so tudi sledi herbicidametolaklora, ki se najve~ uporablja na koruznih poljih.Vodnjak VD [entvid-1a je eden izmed treh obratujo~ih vodnjakov vodarne [entvid, ki leì na severozahoduvodarne. Dozdaj{nji rezultati presku{anj v okviru notranjega nadzora kaèjo, da pomembnej{ihrazlik v kakovosti podzemne vode med posameznimi vodnjaki vodarne ni, saj so njihova prispevna obmo~jazaradi medsebojne bliìne vodnjakov podobna in so zanje zna~ilne podobne obremenitve. Prisotneso sledi pesticidov. Opazna do manj{a sezonska kolebanja koncentracij klorida, bromida in nitrata, koncentracijanatrija pa je nekoliko povi{ana v primerjavi z ostalimi odvzemnimi mesti (povpre~no 8,8 mg/l),kjer bi glede na primerljivo dinamiko podzemne vode pri~akovali podobno sestavo. Kolebanja koncentracijebromida in klorida pripisujemo soljenju cest, prevladujo~ vpliv na koncentracijo nitrata (povpre~no16,7 mg/l) pa ima kmetijstvo. Na tem mestu je bila ugotovljena najvi{ja koncentracija bromida (39,3 μg/lv drugem vzor~enju), kar ni presenetljivo, saj vodarno [entvid obdajajo prometne ceste.7.4.4 VRTI^KARSKA OBMO^JA V OKOLICI VODARNE HRASTJENa vrti~karskem obmo~ju v {ir{i okolici vodarne Hrastje je bila preu~evana kakovost podzemne vodev vodnjaku LP Obrije, vrtinah B[V-1/99, PAC-9 in PH-5 ter hi{nem vodnjaku vd-1070.V vrtini B[V-1/99, ki leì ob [martinski cesti, na prispevnem obmo~ju ju`nih vodnjakov vodarne Hrastje,so po pri~akovanjih sledi {tevilnih kemikalij splo{ne rabe. Podzemna voda na tem obmo~ju è spadamed bolj mineralizirane, koncentracija klorida je glede na dejstvo, da je vrtina v osrednjem toku podzemnevode (povpre~no 29,9 mg/l), visoka, enako velja za natrij (14,6 mg/l) in nitrat (27,8 mg/l), kateregakoncentracija se precej spreminja. Nekoliko vi{ja od pri~akovane je tudi povpre~na temperatura (13,4 °C),saj so vrednosti nad 13 °C za osrednji del vodonosnika Ljubljanskega polja netipi~ne.Piezometer PAC-9 spada med manj obremenjene vrtine, nekoliko, podobno kot pri LP Obrije, odstopakoncentracija nitrata (povpre~no 21,2 mg NO 3/l). Koleba tudi redoks potencial (od 184 do 371 mV),kar kaè na to, da so v vrtini spreminjajo~e se razmere, ki so lahko tudi posledica stanja vrtine.V podzemni vodi vodnjaka LP Obrije odstopajo~ih parametrov nismo zaznali. Podzemna voda je tu srednjemineralizirana, prisotna je obremenitev s pesticidi in njihovimi razgradnimi produkti, a je ni`ja od obremenitevv vodnjakih vodarne Hrastje. Glede na razmeroma nizko navzo~nost drugih anorganskih obremenitevje nekoliko vi{ja od pri~akovane le koncentracija nitrata (povpre~je 18,5 mg/l). Ocenjujemo, da gre v tem primeruza prevladujo~ vpliv kmetijstva. Tako kot v vrtini PAC-9 tudi tu koleba redoks potencial (od 224 do 459mV).Piezometer PH-5, ki je sicer znotraj ograjenega dela vodarne Hrastje, je zanimivo vzor~no mesto,saj so njegova prispevna obmo~ja zunaj vodarne. V njem so s filtri zajete spodnje vodonosne plasti inne zgornje. Rezultati kaèjo, da v spodnjih vodonosnih plasteh razgradni procesi pesticida atrazina potekajopo~asneje kot v zgornjih, saj je v njih koncentracija atrazina vi{ja od koncentracije njegovega razgradnegaprodukta. V zgornjih plasteh je koncentracijsko razmerje desetilatrazina proti atrazinu è ve~jeod 1 in dokazuje hitrej{e razgradne procese. Podzemna voda je srednje mineralizirana, ocenjujemopa, da je koncentracija magnezija nekoliko vi{ja v zgornjih plasteh.113
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajIz rezultatov fizikalno-kemijskih presku{anj in GC/MS posnetkov lahko zaklju~imo, da je podzemnavoda na odvzemnem mestu zasebne vrtine vd-1070 ena najmanj obremenjenih v seriji, kar je tudi pri-~akovano, saj leì na infiltracijskem obmo~ju Save.7.4.5 DRUGA VRTI^KARSKA OBMO^JAZasebna vrtina vd-422 leì na obmo~ju Rakove Jel{e. Kemijska sestava njene vode se povsem razlikujeod sestave podzemne vode na Ljubljanskem polju. Izredno nizka vrednost redoks potenciala(povpre~no 95 mV) ter koncentracija nitrata in sulfata pod mejo dolo~anja metode (0,5 mg/l za nitrat oziroma1,5 mg/l za sulfat) dokazujeta mo~ne redukcijske razmere. V zadnjem vzor~enju je bila zato preverjenamorebitna prisotnost amonijeve oblike du{ika NH 4-N, ki je bila dokazana, koncentracija pa je zna{ala5,3 mg/l. Mineralizacija je nizka, sledov pesticidov ni, navzo~e pa so sledi {tevilnih kemikalij splo{ne rabe.Na obmo~ju Rakove Jel{e kanalizacijski sistem ni urejen. Komunalna odpadna voda je speljana tudiv bli`nji potok Lahov graben, ki te~e blizu vzor~nega mesta. Na tem obmo~ju je tipi~no vrti~karsko naseljez barakami. Nekatere so zapu{~ene, prav tako so na nekaterih mestih nedovoljena odlagali{~a odpadkov.Podzemna voda v zasebni vrtini vd-279, ki leì na ju`nem obrobju starega mestnega jedra, je bilaz nitrati bolj obremenjena jeseni v letih 2006 in 2007 (jesensko povpre~je 32,3 mg/l) kot spomladi v letih2007 in 2008 (pomladno povpre~je 22,1 mg/l). Koncentracija klorida in natrija ni povi{ana, zato obstajaverjetnost, da je ob~asen razlog povi{ane koncentracije nitratov vrti~karstvo, {e zlasti, ker na tem obmo~jukmetijstvo ni izrazito zastopano.V podzemni vodi zasebne vrtine »Pot na Brje« na Fuìnah smo identificirali {tevilne kemikalije splo{nerabe. Po kemijski sestavi podzemna voda ne odstopa od podzemne vode v osrednjem delu vodonosnikaLjubljanskega polja.Podzemna voda v zasebni vrtini ob Kek~evi ulici v Zalogu ne kaè posebnih odstopanj. Sledi antropogenegaobremenjevanja so prisotne v manj{i meri, mineralizacija je povpre~na.Slika 58: Prostrano obmo~je vrti~kov ju`no od Rakove Jel{e je med najbolj zanemarjenimi vrti~karskimiobmo~ji v Ljubljani.BOJAN ERHARTI^114
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60:
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 69 and 70: 66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 83 and 84: 80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 93 and 94: 90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 107 and 108: 104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 109 and 110: 106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 115: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 165 and 166: 162Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Page 185 and 186:
Page 187 and 188:
184Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 189 and 190:
Page 191 and 192:
188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 193 and 194:
Page 195 and 196:
Page 197 and 198:
Page 199 and 200:
196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 201 and 202:
Page 203 and 204:
Page 205 and 206:
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219 and 220:
Page 221 and 222:
Page 223 and 224:
Page 225 and 226:
Page 227 and 228:
Page 229 and 230:
Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?