vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21V Zdru`enih dr`avah Amerike {e v mnogih mestih potekajo `ivahna prizadevanja za trajno za{~itoobmo~ij vrti~kov in s tem vrti~karstva. Najbolj ga ogro`ajo tr`ni pritiski na potencialno dobi~konosnaprazna zemlji{~a v mestih, {ibka podpora vladnih organov, ki so pogosto izpostavljeni velikim zunanjimpritiskom, in neustrezno vklju~evanje vrti~karstva v lokalne prostorske na~rte zemlji{ke rabe.Predstavitev vrti~karskega obmo~ja Clinton Community Garden: ^eprav se vrti~karstvo na dr`avniin lokalni ravni soo~a s pomanjkanjem zakonske za{~ite in uradne vklju~itve v mestne prostorskena~rte, so obmo~ja vrti~kov na lokalni ravni izredno dobro organizirana. Eno od njih je obmo~je, ki gaupravlja vrti~karsko dru{tvo Clinton Community Garden. Leta 1977 so ga ustanovili me{~ani New Yorkain je prvo vrti~karsko obmo~je, ki je bilo leta 1984 uradno registrirano kot trajna parkovna povr{ina.Spada pod okrilje Mestne slu`be za parke (History of … 2009).Obmo~je vrti~kov je razdeljeno na zunanji in notranji del. Zunanji je namenjen sajenju parkovnihrastlin: drevja, okrasnega grmi~evja in razli~nega cvetja. Namenjen je vsem prebivalcem soseske, kjerje locirano vrti~karsko obmo~je. To je ograjeno z ograjo in od mraka do zore zaklenjeno. Klju~ imajo letisti prebivalci soseske, ki `ivijo v ulicah, navedenih v pravilniku dru{tva. Lastnik klju~a mora podpisatiizjavo, da se strinja z vsemi pravili dru{tva (Rules and Regulations … 2009).Pridelavi zelenjave in sadja je namenjen notranji del obmo~ja vrti~kov, ki je razdeljeno na skupaj108 vrti~kov. Posamezne vrti~ke oddaja zainteresiranim me{~anom v najem vrti~karsko dru{tvo. Vrti-~ek lahko najame le me{~an, ki `ivi v eni od ulic, navedenih v pravilniku dru{tva. Najemnik mora podpisatinajemno pogodbo in izjavo, s katero se strinja s pravili, ki veljajo na vrti~karskem obmo~ju (Rules andPolicies … 2009).Vrti~karsko dru{tvo je z namenom za{~ite obmo~ja z vrti~ki in mirnega u`ivanja prostega ~asa nanjem sprejelo pravila vrti~karskega obmo~ja, ki se jih morajo dr`ati vsi ~lani in obiskovalci obmo~ja. Pravilaurejajo obiskovanje vrti~kov, vedenje na vrti~karskem obmo~ju, uporabo infrastrukture … [e podrobnej{apravila se nana{ajo na notranje obmo~je z vrti~ki. Dolo~ajo upravljanje (najem, gradnja, urejanjepoti, odlaganje odpadkov …) in obdelovanje (aktivno obdelovanje, pravila o sajenju …) vrti~ka ter vedenjena vrti~ku (~as po~itka in njegovo upo{tevanje, ~as odprtja oziroma dostopa na vrti~ek, pravila o dostopugostov …) (Rules and Policies … 2009).^eprav sta zakonska za{~ita vrti~kov in njihov vpis na dr`avni ravni pomanjkljiva, so vrti~karskaobmo~ja na lokalni ravni izredno dobro organizirana. Za uspe{no ohranjanje vrti~karstva bi bilo trebazagotoviti identifikacijo vrti~kov v dr`avnih in lokalnih zakonskih aktih, kot obliko trajne rabe prostoraposkrbeti za vnos obmo~ij vrti~kov v mestne prostorske na~rte ter, dolo~iti pa bodo morali tudi vladneagencije ali oddelke, odgovorne za nadzor vrti~karstva v mestih.13.2 ORGANIZIRANOST VRTI^KARSTVA V NEM^IJI IN AVSTRIJIVrti~karstvo, kakr{nega poznamo v sodobnosti, ima korenine v Nem~iji 19. stoletja. Ob koncu tegastoletja so z namenom zastopanja skupnih interesov za~ela nastajati prva vrti~karska dru{tva. Dandanesje v Nem~iji ve~ kot 1.300.000 vrti~kov, ki se razprostirajo na 464,4 km 2 ali 46.640 ha (Zimbler 2001).V Berlinu je bilo leta 2006 76.165 vrti~kov, ki se razprostirajo na 31,37 km 2 ali 3136,6 ha oziroma 5 %mestnega ozemlja (Daten und Fakten 2009).Nemci so vrti~karska obmo~ja `e zelo zgodaj zakonsko za{~itili. Prvi, tako imenovani Zakon o vrti~kihin najemanju parcel, je bil sprejet `e leta 1919. Leta 1983 je bil ta zakon dopolnjen in spremenjenv {e vedno veljavni Zvezni zakon o vrti~karstvu. Tega so dopolnili leta 2006. Zvezni zakon o vrti~karstvumed drugim dolo~a pravila za varovanje vrti~karskih obmo~ij, pravila za zagotavljanje dolgoro~neganajema vrti~kov, vzpostavljena med lokalnimi oblastmi in vrti~karskim zdru`enjem, ter, v primeru ukinitvevrti~ka, zagotovitev nadomestnega zemlji{~a. Zakon dolo~a tudi ceno najema vrti~ka. Nem~ija je prvadr`ava, ki je vrti~karstvo tako kot dejavnost kot trajno rabo prostora vklju~ila v prostorsko zakonodajo.Pri pregledu lokalnih prostorskih zakonodaj in vklju~evanja vrti~karstva v lokalne prostorske na~rtesmo se osredoto~ili na mesto Berlin. Leta 2004 je bil izdelan Razvojni na~rt vrti~karstva (Kleingarte-173