vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajse, da se skozi o`ino med Golovcem in Ljubljanskim gradom v podzemno vodo Ljubljanskega polja pretakapodzemna voda iz zgornjih vodonosnih prodnih plasti na Ljubljanskem barju. Dinamika toka podzemnevode na obmo~ju Draveljske doline in povezava s podzemno vodo Ljubljanskega polja {e nista dovoljraziskana.Prodno-pe{~eni vodonosnik je sestavljen ve~inoma iz drobnega do debelega proda, z ve~jimi alimanj{imi dele`i peska, melja in mestoma gline. Ponekod je prodno-pe{~eni zasip v precej{nji meri sprijetv konglomerat, ki je tudi zakrasel. Glinasti skrilavci s plastmi kremenovega pe{~enjaka na obrobjuin v dnu prodno-pe{~enega vodonosnika Ljubljanskega polja predstavljajo neprepustno hidravli~no mejo.Najpomembnej{a hidravli~na prvina vodonosnika je reka Sava, ki v zgornjem toku vodonosnik napaja,najintenzivneje na obmo~ju Roj in Toma~evega, v spodnjem pa se podzemna voda drenira nazajv reko bodisi neposredno bodisi v obliki studen~nic, ki se izlivajo v Savo ali Ljubljanico. Gladina podzemnevode, nagnjena v smeri severozahod–jugovzhod, je v zahodnem delu Ljubljanskega polja v ve~jiglobini, vzdol` reke Save pa v manj{i. Hidravli~na prevodnost vodonosnih plasti Ljubljanskega polja jevisoka, od 10–2 m/s v osrednjem delu polja do 3,7 × 10 –3 m/s na obrobju polja in {e nekoliko manj obvzno`ju hribovja med Mednim in Zalogom. V splo{nem je tok podzemne vode vzporeden s tokom reke.Lokalno eksperimentalno dolo~ena hitrost toka podzemne vode zna{a okrog 25 m/dan (Auerspergers sodelavci 2005), v grobem pa se ocenjuje, da je hitrost podzemne vode od nekaj metrov do nekajdeset metrov na dan.Podzemna voda na Ljubljanskem polju se hitro obnavlja, kar ima dve posledici: onesna`evala seiz vodonosnika razmeroma hitro odplavljajo z vodnim tokom, na drugi strani pa obstoji stalna nevarnosthitrega vdora onesna`eval s povr{ja ali iz reke Save v vodonosnik. Pe{~eno-prodni vodonosnikLjubljanskega polja se namre~ napaja iz dveh glavnih komponent, reke Save, ki se infiltrira v vodonosnikna stiku s prodnimi sedimenti, in s padavinami, ki se do vodonosnih plasti precedijo na Ljubljanskempolju samem. Dele`a obeh komponent v podzemni vodi sta odvisna zlasti od lege. Na dele` Save v podzemnivodi vpliva glavni tok podzemne vode, ki je vzporeden z reko, tako da v osrednjem delu vodarneKle~e, od infiltracijskega obmo~ja na obmo~ju Roj oddaljenem 3 km, najdemo v glavnem re~no vodoin le manj{i del padavinske komponente (Urbanc in Jamnik 1999). Dolvodno se dele` padavinske vodev podzemni vodi pove~uje. Obe napajalni komponenti sta izpostavljeni razli~nim virom onesna`evanja,zato obstaja soodvisnost med njunim izvorom in kemijsko sestavo podzemne vode (Jamnik inUrbanc 2000).Na Ljubljanskem polju so {tiri vodarne centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljane (slika 8).Vodarna Kle~e se v dol`ini ve~ kot kilometer razprostira severno od severnega dela mestne obvoznicemed Stegnami in Be`igradom. Prispevna obmo~ja na severu so prevladujo~e kmetijska, vmes paje tudi nekaj pozidanih obmo~ij, ki se krepko zajedajo v kmetijski prostor.Vodarna Hrastje se deli v dva dela, med seboj oddaljena okrog 350 m. V smeri sever–jug potekatamed [martinsko cesto in severnim delom mestne obvoznice med Novimi Jar{ami in Zadobrovo. Obeobmo~ji sta severno od industrijsko-servisne cone BTC, na vzhodu pa se jima pribli`a vzhodni del ljubljanskegaavtocestnega obro~a. Na zahodu vodarno obdajajo intenzivno obdelovana kmetijska zemlji{~a,ki jih pre~ka [martinska cesta.Vodarna [entvid sicer le`i med kmetijskimi zemlji{~i, vendar se ji z vzhoda in jugozahoda mo~nopribli`a poseljeno obmo~je [entvida. Na obeh straneh vodarne sta prometni cesti, ki Je`ico in Savljepovezujeta s [entvidom oziroma z gorenjsko avtocesto. Na obmo~ju zajetja je tudi nekdanja upravnastavba ljubljanskega vodovoda, ki jo obdaja pogozdeno zemlji{~e.Vodarna Jar{ki prod je edina vodarna na levem bregu Save. Locirana je na z nizkim drevjem in grmi-~evjem poraslem obmo~ju ju`no od industrijske cone ob Brn~i~evi ulici, vzhodno od mostu, kjer prometna[tajerska cesta pre~ka Savo.Slika 8: Vodovarstvena obmo~ja in vodarne na Ljubljanskem polju in Ljubljanskem barju. P26