vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj1.3.1 LJUBLJANSKO POLJELjubljansko polje je 20 km dolga in do 6 km {iroka ravnina v vzhodnem delu Ljubljanske kotline(Gams 1992). Reka Sava ga razdvaja na dva dela, pri ~emer je v zahodnem delu {ir{i ju`ni del, v vzhodnempa severni del. Kme~ka naselja so nastala na je`i nad savsko poplavno ravnico med Mednim inZalogom na desni strani Save ter med Tacnom in Dolskim na njeni levi strani; drugi niz vasi se je razvijalob vzno`ju gri~ev in hribov med Mednim in Sostrim, kjer so potoki prodnato ravnico prekrili z ilovico.Osrednji deli polja, ki so skoraj brez povr{insko teko~ih voda, so dolgo ostali redko poseljeni ali splohneposeljeni. Nekatere vasi so se postopoma spreminjale v ljubljansko primestje in predmestje, saj sona Ljubljanskem polju razmere za gradnjo bolj ugodne kot na ilovnatem, slabo nosilnem Ljubljanskembarju. Velik del 60 km 2 prostranega Ljubljanskega polja zavzema Ljubljana. Ljubljansko polje je tudi prometnonajbolj obremenjeno obmo~je v Ljubljanski kotlini in eno od najbolj prometno pomembnih obmo~ijv na{i dr`avi nasploh.Dobro prepustna prodnata nasipina z vmesnimi slab{e prepustnimi plastmi konglomerata in iloviceje na Ljubljanskem polju nastala v pleistocenu (Gams 1992), ko je bilo zaradi velikih temperaturnihrazlik izdatno preperevanje. V morenah nakopi~eno ledeni{ko gradivo so prena{ale in zaoblile vodnatereke in ga kot prodno-pe{~ene naplavino odlagale na dnu tektonsko zasnovane kotline, ki se je vzdol`prelomov nenehno poglabljala. (Drobne, Mencej in Brilly 1997). Ledeni{ko-re~no oziroma glacio-fluvialnogradivo, ki prekriva permokarbonske skrilavce in pe{~enjake, je ponekod debelo do 100 m (priKle~ah so namerili debelino 104,5 m; Bre~ko 1996). Od 30 do 60 m debel vodonosnik prekriva od 10 do30 m debela krovna (aeracijska ali prezra~ena) plast, ki je zelo pomembna za naravno za{~ito podtalnice.Zaradi ob~asnega mo~nej{ega pogrezanja in dviganja kotline ali njenih delov, pa tudi zaradispreminjanja vodnatosti Save kot posledice spreminjanja podnebja, so nastale re~ne terase. Trdo sprijetkonglomerat gleda izpod tanke prodne nasipine le ob je`ah nekaterih teras. Pri Tacnu in ^rnu~ahso v strugi Save razgaljene permokarbonske kamnine in reka je vanje vrezala korito.Zaradi kotlinske lege je zmanj{ana vetrovnost, pogostej{i ter izrazitej{i pa je toplotni obrat, zato stazaznavna ve~ja onesna`enost ozra~ja in pove~ano {tevilo dni z meglo. Zamegljenost vpliva na trajanjeson~nega obsevanja in energijske tokove pri tleh. Megla je najpogostej{a v septembru in oktobru.Obravnavano obmo~je ima povpre~no 153 dni z meglo (meteorolo{ka postaja Be`igrad). Med za kmetijstvopomembnimi podnebnimi zna~ilnostmi Ljubljanskega polja velja omeniti {e slano in to~o.Obdobje z mo`nim pojavljanjem slane je dolgo med 150 in 170 dni, Ljubljana pa ima v dolgoletnem povpre~jutri dneve s to~o na leto.Na karbonatnem prodnem zasipu Save so nastala evtri~na rjava tla ali prsti, ki so plitva do srednjegloboka, meljasta do meljasto-ilovnata, s blago kislo ali nevtralno reakcijo (pH ve~inoma med 5,5 in 6).Imajo ugodno ore{kasto in celo grudi~asto stabilno strukturo, so rahla, porozna in dobro zalo`ena s hranili.Na obmo~ju Slovenije spadajo med najbolj{a tla. Evtri~na rjava tla ali prsti se prepletajo z rendzinami,ki imajo podobne lastnosti, vendar so plitvej{a, saj so se neposredno na produ (C-horizont) razvili samozgornji, humusni A-horizonti. Neposredno ob Savi so plitva karbonatna obre~na tla ali prsti, ki so slab-{e razvita ter meljaste in pe{~eno-meljaste teksture. So dobro zalo`ena s hranili, vendar zelo propustna,z majhno sposobnostjo zadr`evanja vode.Na permokarbonskih skrilavcih in pe{~enjakih, ki gradijo Ro`nik s [i{enskim hribom, Grajski hrib inGolovec so nastala kisla (distri~na) rjava tla ali prsti, ki so srednje globoka, globoka in na erodiranih mestihplitva. So meljasto-ilovnate teksture, praviloma slab{e obstojne, ore{kaste strukture in zlasti v gozdu s plitvimipovr{inskimi horizonti. Ti imajo navadno manj organske snovi ali pa je ta v obliki slab{e razkrojenihrastlinskih ostankov. Ta tla so manj kakovostna, saj je njihov pH praviloma ni`ji od 5,5, s tem pa je dostopnihmanj rastlinskih hranil, saj so kisla tla praviloma slabo zalo`ena s hranili. Plitvej{a (manj razvita) tla ali prstina tem obmo~ju so distri~ni rankerji, pri katerih so povr{inski A-horizonti neposredno na mati~ni kamnini.Vegetacijska doba na obmo~ju Ljubljane je dolga od 200 do 250 dni. Povpre~na temperatura zrakav vegetacijskem obdobju se v osrednji Sloveniji giblje med 14 in 16 °C, povpre~na letna temperatura24