vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajgnojenje vrtnin. S takim ravnanjem je postopoma pove~eval vsebnost svinca in kadmija v tleh vrti~kain posledi~no v pridelani zelenjavi.4.2 ONESNA@EVALA VRTI^KOV V URBANEM OKOLJUViri onesna`eval na vrti~kih so posledica razli~nih dejavnikov. Na prvem mestu je zemlji{ka rabav preteklosti, pri kateri so v tla prihajale {kodljive snovi kot posledica predhodne, danes ve~krat pozabljenedejavnosti. Vrti~ki se pogosto pojavljajo na mestnih obrobjih, kjer je bil prostor v preteklosti pogostejekot zdaj namenjen industriji, kmetijskim zemlji{~em ali celo odlagali{~em odpadnih snovi. Pomembnoje, da vrti~karji za izbolj{evanje rastnih razmer uporabljajo pepele, pesek in mivko, za uravnavanje kislostital razne apnene pripravke, in seveda gnojila. Onesna`evala lahko v tla prihajajo tudi z onesna`eno vodo,ki se uporablja za zalivanje. V grobem jih lahko razdelimo v anorganska (zlasti te`ke kovine) in organska.4.2.1 TE@KE KOVINEKo govorimo o te`kih kovinah, imamo v mislih predvsem kovinske elemente periodnega sistemaz visoko relativno gostoto. Te imajo lahko `e pri zau`itju zelo majhnih koli~in strupene u~inke na organizem.Med te`ke kovine spadajo uvr{~amo svinec (Pb), kadmij (Cd), cink (Zn), baker (Cu), krom (Cr),nikelj (Ni), arzen (As), kobalt (Co) in molibden (Mo). Ve~ina med njimi je v tleh tudi naravno prisotna.Ob preperevanju mati~ne podlage, ki je najve~krat naravni vir teh snovi, ti elementi prehajajo v talnome{anico, kjer jih navadno najdemo mo~no vezane na talne delce. Njihove naravne koncentracije soodvisne zlasti od v naravi razpolo`ljivih koli~in kot posledice geolo{kih in pedogenetskih lastnosti. Pravilomaso navzo~e le v zelo nizkih koncentracijah, to je nekaj ppm, oziroma precej pod mejo detekcije.Te`ke kovine v tleh so ve~inoma v kationski obliki in se ve`ejo zlasti na minerale glin ter talno organskosnov z negativnim nabojem. V tem procesu nastajajo zelo stabilni in v tleh obstojni kovinsko-mineralniin kovinsko-organski kompleksi. Ti so delno topni v vodi in se tako po~asi spro{~ajo v talno raztopino.S tem te`ke kovine postajajo dostopne tudi rastlinam, ki jih prepoznajo kot hrano in jih skupaj z drugimihranili vsrkavajo prek korenin. V prevelikih koli~inah kovine sicer {kodljivo delujejo na procese v rastlini,a jih rastline za svojo rast do dolo~ene mere tudi potrebujejo. Ob izrazito visokih koncentracijah lahkoopazimo posledice v intenzivnosti rasti in razvoja rastline ali pa celo njuno popolno zaustavitev. Razli~nedoma~e in tuje raziskave dokazujejo, da se ve~ina tako vezanih te`kih kovin uskladi{~i zlastiv podzemnih delih rastlin, prehajanje v njihove zelene dele, to je liste in plodove, pa je praviloma slab-{e zastopano. Koli~ina te`kih kovin, ki jih rastlina ve`e na ta na~in, se mo~no spreminja in je odvisnapredvsem od vrste rastline. Te se v sposobnosti za njihov sprejem in vezavo precej razlikujejo. Govorimotudi o rastlinah »hiperakumulatorjih«, ki so sposobne vezati nadpovpre~no visoke koncentracijeonesna`eval. Pomembno je dodati, da je topnost kovin v talni raztopini odvisna zlasti od lastnosti tal.Pomembni so zlasti reakcija, koli~ina organske snovi ter dele` glinastih delcev v tleh. Mo`nost vezavete`kih kovin v rastlini se razlikuje tudi glede na posamezno te`ko kovino. Vsaka ima namre~ sebi lastnotopnost ter sprejemljivost za prenos po rastlinskih tkivih in za kopi~enje v razli~nih organih (plodovih,listih, steblu, koreninah).4.2.1.1 SvinecSvinec (Pb) prehaja v ~lovekovo telo zlasti s hrano in vodo, deloma pa tudi z vdihavanjem onesna-`enih pra{nih delcev ali plinov. Po nekaterih ocenah naj bi s hrano zau`ili okrog 65 %, z vodo okrog20 %, prek dihal pa {e preostalih 15 % svinca, ki pride v telo. Celokupne koli~ine so seveda precej nizke.Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organization – WHO) je za zdravje ljudinevarna dnevna koli~ina ve~ kot 500 μg. Ker je svinec po svojih kemijskih lastnostih (velikosti in nabojuatoma) precej podoben kalciju (Ca), se lahko vklju~uje v procese izgradnje kosti. To pomeni, da je54