vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajPre`ivljajmo prosti ~as v pristnem stiku z naravo!Knjiga pred vami je prvo strokovno delo, ki tematiko vrti~karstva obdela z ve~ zornih kotov. O tejpere~i problematiki, ki ni le pere~ problem glavnega mesta Ljubljane, temve~ celotne Slovenije, so strokovnamnenja podale vse tri sodelujo~e institucije.Vrti~karstvo je svojevrsten na~in pre`ivljanja prostega ~asa v pristnem stiku z naravo. To ne pomeni,da vrti~karji ves ~as gojimo sadje, zelenjavo, okrasno grmi~evje in okrasne ro`e, ampak z medsebojnimdru`enjem, izmenjavo izku{enj in znanj, pa tudi samo s spro{~enim, neformalnim pogovorom preganjamostres in se sprostimo. Socialnega in zdravstvenega vidika vrti~karstva ni pri nas {e nih~e podrobnejeobdelal. Vrti~karji imamo praviloma kraj{o dobo zdravljenja, ker si `elimo hitreje ozdraveti, da bomolahko spet u`ivali na svojem vrtu. Poleg tega dru`enje s sovrti~karji pomeni, da s te`avami ne obremenjujemodrugih ustanov, denimo zdravstva in sociale, saj probleme re{ujemo v krogu prijateljev. Navrtu namre~ zlahka najde{ sogovornika!Fenomen ljubljanskega vrti~karstva je lepo opisan, vendar mu manjka pomemben poudarek. Leta 1984je bil sprejet odlok, ki je to problematiko vsaj delno urejal. V veljavi je bil do 26. aprila 2009. V njem soopredeljeni pogoji te dejavnosti, pomo`ni prostori in vse ostalo. Odlok se `al ob na novo sprejetih zakonih,odlokih in drugih z vrti~karstvom povezanih dolo~ilih ni sproti posodabljal. Z novim odlokom se niposkrbelo za vrti~karje, ki so imeli sklenjene najemne pogodbe, dobili dovoljenja za postavitev vrtnihut ter dovoljenja za uporabo vode za zalivanje. Zanimivo je, da so krajevne skupnosti pred mnogo letiljudi pozivale k najemu vrtov in z njimi sklepale {e danes veljavne najemne pogodbe. V spremenjenihokoli{~inah smo bili vrti~karji v javnosti prikazani kot onesna`evalci okolja, kar pa se je tudi po ugotovitvahpri~ujo~e knjige pokazalo kot neresnica. Po na{em mnenju so najve~ji onesna`evalci pitne vodetisti kmetje v neposredni bli`ini vodarn, ki gojijo koruzo (pri vodarni Kle~e je njiva s koruzo le slabih 20 mod ograje vodarne), pa tudi vsi nevestni me{~ani, ki vsevprek odmetavajo odpadke in s tem degradirajona{o pokrajino.Vrti~karstvo v Ljubljani mora imeti enak pomen in enake mo`nosti razvoja, kot jih imajo druge rekreacijskedejavnosti, ne pa, da smo vrti~karji degradirani. V teh prizadevanjih moramo sodelovati vsi me{~ani,saj lahko na podro~jih eko-vrtov uredimo varne teka{ke in sprehajalne poti, za pridobivanje elektrikeuporabimo son~no energijo in namestimo tudi druge ekolo{ke naprave.Ljudje, ki se ukvarjamo z vrti~karstvom, smo ekolo{ko ozave{~eni in se vseskozi izobra`ujemo o novostih.Prosti ~as pre`ivljamo kvalitetno, pri tem pa pomagamo pri ohranjanju avtohtonih vrst zelenjave,sadja, grmovnic, di{avnic …, sami vzgajamo sadike in si jih izmenjujemo, omogo~amo pticam, `abamin ostalim malim `ivalim, da imajo domove na na{ih vrtovih, obenem pa v kriznih ~asih nismo v bremeKaritasa, centrov za socialno delo, Rde~ega kri`a in drugih ustanov, ki pomagajo ljudem v stiski. Vrtnam namre~ omogo~a la`je pre`ivetje, s tem pa posredno omogo~a drugim prebivalcem v stiski, dala`je pridejo do pomo~i, saj nas ni na njihovih spiskih.V primeru kakr{nekoli katastrofe v glavnem mestu bi bili vrti~karji med prvimi pripravljeni prisko~itina pomo~. Dober zgled so nam lahko trnovski zelenjadarji, ki so ob uni~ujo~em potresu v Ljubljani leta 1896brezdomcem omogo~ili, da so kolikor toliko normalno pre`iveli ve~ no~i na prostem, saj so spali v sodihza kisanje zelja, za kar gre zahvala tudi `upanu Hribarju.Mesto kot celota mora razmi{ljati o tem, da je samopreskrbno in ni povsem odvisno od pode`elja.Tudi o tem poro~a ta knjiga. Med njenimi spoznani je tudi priporo~ilo, da mora prevladati ekolo{ko vrti~karstvo,problematiko pa je treba re{evati {ir{e, to je z zakonodajo na nacionalni in lokalni ravni.Zahvala avtorjem na predanem delu.Marina Dolinar, podpredsednica Dru{tva vrti~karjev Ljubljana12