vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj300250200{tevilo navedb150100500solata paradi`nik fi`ol korenje krompir ~ebula kumarice peter{ilj bu~e paprikaSlika 95: Deset najpogostej{ih vrtnin na ljubljanskih vrti~kih leta 2005.Nekoliko nas je presenetil iz ankete pridobljen podatek, da je cvetje na ljubljanskih vrti~kih razmeromaslabo zastopano (le na 4 % vrti~kov). Razlagamo ga z dejstvom, da vrti~karji cvetja ve~inoma nepojmujejo kot pridelek, zato ga tudi niso posebej izpostavili. @e be`en terenski ogled vrti~karskih kompleksovnamre~ razkrije, da je gojenje cvetja med vrti~karji zelo priljubljeno in ga lahko najdemo vsajv manj{i meri na skoraj vsakem vrti~ku. Podobno je z za~imbami in zeli{~i, saj lahko na marsikateremvrti~ku opazimo baziliko, `ajbelj, kamilico, timijan in druga zeli{~a.Zanimivo je, da je na seznamu gojenih vrtnin tudi koruza, ki jo je leta 2006 gojilo 9 vrti~karjev. Ekonomskozagotovo ni pomembna, saj je pridelajo le od nekaj do nekaj deset kilogramov (povpre~no slabih9 kg) na vrti~ek.Koli~ina pridelka na vrti~ek nas je zanimala tudi za druge kulture. Pri tem smo ugotovili, da so ocenezelo nezanesljive, saj si vrti~karji ve~inoma ne predstavljajo, koliko je denimo 1 kg solate ali peter{iljaoziroma koliko tehta majhen zaboj oziroma »gajbica« paradi`nika. [e te`je ovrednotijo skupne koli~inekot rezultat celoletnega vrtnarjenja. Vendar menimo, da se ob razmeroma velikem {tevilu izvedenih anketpri ocenah koli~ine pridelkov pozitivni in negativni odkloni od dejanskih vrednosti nekako uravnovesijo.Koli~insko je dale~ najve~ja pridelava krompirja. Sto vrti~karjev, ki je tudi koli~insko ocenilo svojepridelke, pridela skupaj na leto 5850 kg krompirja, oziroma 58 kg na vrti~ek. Upo{tevajo~ dejstvo, daso neko~ za ozimnico ra~unali z okrog 40 kg krompirja na osebo, vidimo, da si mnogi vrti~karji v povpre~juokrog tri ~etrtine krompirja pridelajo sami (najve~ vrti~kov obdelujejo dvo~lanska gospodinjstva).Sklepamo lahko torej, da je pridelava krompirja tudi pomembna ekonomska kategorija. Na drugem mestupo koli~ini je pridelava paradi`nika. Okrog 120 vrti~karjev naj bi ga pridelalo 2,6 t na leto, oziroma 22 kgna vrti~ek. Z 21,3 kg na vrti~ek sledi pridelava zelja, tej pa pridelava bu~ in bu~k (po 16,1 kg na vrti~ek).Koli~insko pomembne vrtnine so {e ~ebula (12,5 kg na vrti~ek), kumare (12,3 kg), zelje (11,8 kg), rde~apesa (11,6 kg) in fi`ol (11,4 kg).Velika koli~ina pridelanih vrtnin utemeljuje `eljo vrti~karjev po obdelovalnem zemlji{~u v bli`ini bivali{~(naj spomnimo, da 70 % anketiranih pot med domom in vrti~kom premaga pe{ ali s kolesom) oziromapotrebo po primerni dostopnosti, kamor lahko uvrstimo tudi bli`ino avtobusnih postajali{~.158