vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 217 PODZEMNA VODAPodzemna voda Ljubljanskega polja je redno nadzorovana na ve~ ravneh. Najvi{jo raven nadzoranad podzemnimi vodami, ki so vir pitne vode, predstavlja dr`avni monitoring kakovosti podzemnih vod,katerega nosilec je Agencija Republike Slovenije za okolje (Poro~ilo o kakovosti …). Pripravljen je skladnoz zahtevami Direktive o vodah 2000/60/ES, Pravilnika o imisijskem monitoringu podzemne vode(UL RS 42/2002) in Uredbe o stanju podzemnih voda (UL RS 25/2009). Klju~ni namen dr`avnega monitoringaje ugotavljanje kemijskega stanja, ki je temelj morebitnih ukrepov, ki naj bi zagotovili doseganjeokoljskih ciljev na dr`avni ravni.Nosilec lokalnega monitoringa kakovosti podzemnih vod (Lapajne s sodelavci 2006) je Oddelek zavarstvo okolja Mestne ob~ine Ljubljana. Njegov cilj je spremljanje stanja kakovosti vodnega vira in pravo~asnoprepoznavanje morebitnih te`enj, ki bi lahko povzro~ile poslab{anje njegove kakovosti.Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d. o. o. vklju~uje nadzor kakovosti vodnega vira v sistem HACCP(Hazard Analysis Critical Control Points), ki omogo~a pravo~asno prepoznavanje tistih fizikalno-kemijskihin mikrobiolo{kih dejavnikov, ki bi lahko pri sistemu oskrbe s pitno vodo predstavljali tveganje zazdravje ljudi. Ker v sistemu oskrbe s pitno vodo ni priprave vode, je prvo sito ugotavljanja tveganj nadzorkakovosti vodnega vira na prispevnih obmo~jih. Druga~e kot pri dr`avnem in lokalnem monitoringukakovosti podzemnih vod se nadzor teko~e prilagaja ugotovitvam, ki so v primeru potrebe tudi podlagaza takoj{nje ukrepe.7.1 SPLO[NO O KAKOVOSTI PODZEMNE VODE NA LJUBLJANSKEM POLJUVodonosnik Ljubljanskega polja le`i pod glavnim mestom Slovenije, za katerega so zna~ilni velikagostota poselitve, gosta prometna infrastruktura (vozli{~e avtocestnega kri`a in `elezni{kih povezav),razvita industrija in obrt ter intenzivno kmetijstvo na mestnem obrobju. Podzemno vodo obremenjujejorazpr{eni in to~kovni viri onesna`enja. Med razpr{ene uvr{~amo kmetijstvo (nitrati, pesticidi), poselitev(nitrati, kalij, ortofosfati …) in deloma promet (mineralna olja, policikli~ni aromatski ogljikovodiki – PAH),med to~kovne pa industrijo in proizvodno obrt (halogenirane organske spojine, te`ke kovine), odlagali{~aodpadkov ({irok spekter onesna`eval) ter prometne nesre~e (razlitja naftnih derivatov in razli~nihkemikalij) (Auersperger, Jamnik in Kranjc 2005).Ne glede na vse zgoraj zapisano pa primerjava rezultatov dr`avnega monitoringa kakovosti15 vodnih teles podzemne vode v Sloveniji ka`e, da je podzemna voda Ljubljanskega polja med manjobremenjenimi (Dobnikar-Tehovnik s sodelavci 2008).Za vodonosnik Ljubljanskega polja je zna~ilno, da je kakovost podzemne vode zaradi poti napajanjamo~no odvisna od opazovalnega mesta, to je od njegove oddaljenosti od napajalnega obmo~ja rekeSave in od oddaljenosti od virov onesna`evanja na Ljubljanskem polju, ki jih padavinska voda izpiraskozi humusni pokrov in nezasi~ene plasti v zasi~eno plast vodonosnika. Kljub odvisnosti dinamike podzemnevode od dinamike Save se v kakovosti podzemne vode bistveno bolj kot vpliv kakovosti infiltriranere~ne vode odra`a vpliv dogajanja na povr{ini vodonosnika. Dinamika raz{irjanja onesna`enja skozihumusne plasti in nezasi~eno cono vodonosnika {e ni dovolj poznana, vendar je na podlagi opisanihopa`anj mogo~e zaklju~iti, da so procesi izredno hitri, kar je velika nevarnost za vodni vir, obenem pahitro raz{irjanje onesna`enj skozi zgornje nezasi~ene plasti pomeni tudi razmeroma hitro odstranitevonesna`enja.Rezultati analiz na splo{no ka`ejo, da temeljni fizikalno-kemijskimi parametri ka`ejo primerno kakovostpodzemne vode:• Mineralizacija je glede na lastnosti vodonosnika in dol`ino poti oziroma ~as zadr`evanja podzemnevode primerna.• Koncentracije celotnega organskega ogljika, izra`ene kot TOC, ki imajo naravni ali antropogeni izvor,so nizke.99