vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

More documents

Recommendations

Info

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21poskrbeti za nadomestna vrti~karska zemlji{~a in zagotoviti tudi sredstva za tovrstno premestitev. Nadomestnazemlji{~a so najve~krat zunaj mestnih sredi{~ in zato oddaljena od prebivali{~ vrti~karjev, takoda se mnogi med njimi odlo~ijo za prenehanje ukvarjanja s to dejavnostjo (Zimbler 2001).Na Nizozemskem krovni zakon o vrti~karstvu, ki bi zagotavljal njihovo za{~ito, {e ni bil sprejet. Zatopa vlogo obmo~ij vrti~kov kot pomembne sestavine urbane rabe prostora opredeljujejo dràvne prostorskepolitike. Glavno vodilo prostorskega planiranja na Nizozemskem je politika kompaktnega mesta,katere cilj je zdruèvanje razli~nih rab prostora. Zaradi tega je z namenom izbolj{anja kakovosti okoljav mestih dràva pred kratkim sprejela poseben zakon, ki varuje zelene povr{ine v mestih. Skladno z njimje v amsterdamskem prostorskem na~rtu pribli`no polovica obmo~ij vrti~kov vklju~enih v prostorsko zasnovomestnih zelenih povr{in. V katastru so nekatere vrti~karske parcele ozna~ene kot mestne zelenepovr{ine, nekatere pa so dejansko vpisane kot vrti~ki. In prav te imajo {e najve~jo mero za{~ite. Trebaje povedati {e, da so nekateri vrti~ki vpisani tudi v rubriko ostale vrste zemlji{ke rabe. Na drugi stranipa v Amsterdamu in tudi drugih ve~jih nizozemskih mestih obstaja {e precej neurejenih vrti~karskihobmo~ij, ki bi jih bilo treba sistemati~no urediti. Z leti se stanje sicer izbolj{uje, vendar bo za celovitoureditev vrti~karstva na Nizozemskem potrebnega {e veliko truda.13.4 PRIMERJAVA GLAVNIH ZNAÎLNOSTI LJUBLJANSKIH OBMOÎJ VRTI^KOVIN OPAZOVANIH OBMOÎJ VRTI^KOV V TUJINIMarsikje v Evropi je vrti~karstvo {e vedno zelo priljubljena prosto~asna dejavnost. Najbolj raz{irjenoin zakonsko naju~inkoviteje urejeno je zagotovo v Nem~iji in Avstriji. ê stanje v teh dveh dràvahprimerjamo z ljubljanskim vrti~karstvom, è prvi pogled na vrti~karske komplekse v Nem~iji in Avstrijirazkrije velike razlike. V primerjavi s stihijsko razporejenimi in neurejenimi ljubljanskimi obmo~ji vrti~kovso nem{ka in avstrijska obmo~ja vrti~kov bistveno bolj urejena in sistemati~no vklju~ena v prostorskena~rte mest.Na Dunaju so obmo~ja vrti~kov vrisana na mestnih zemljevidih, tako da jih zlahka najdemo. Ob priblièvanjuvrti~karskemu obmo~ju zagledamo informacijsko tablo z imenom obmo~ja in imenom vrti~karskegadru{tva. Vrti~karska dru{tva imajo namre~ logotipe, ki se pojavljajo na vhodu na obmo~ja in na vsehuradnih dokumentih. Ob vhodu je tudi urejeno parkiri{~e, namenjeno vrti~karjem in njihovim obiskovalcem.Celotno obmo~je je ograjeno in zaklenjeno. Takoj na za~etku sta tudi informacijska oglasnadeska ter na~rt obmo~ja. Znotraj vrti~karskega obmo~ja so praviloma tudi skupni objekt ter otro{ko in{portno igri{~e. Vsak individualni vrti~ek je o{tevil~en, kar olaj{a njegovo iskanje in orientacijo na obmo~ju.Za razliko od ljubljanskih vrti~karskih obmo~ij so posamezni objekti na vrti~kih grajeni na podlagipravil o gradnji objektov. Hi{ice so ve~inoma monta`ne in vsaj pribli`no enako velike. Individualni vrti~kiso izredno lepo urejeni. Ve~ji del vrti~karskih parcel zavzemajo negovane zelenice ter gredice za grmovnicein okrasno cvetje. Na nekaterih vrti~kih gojijo sadno drevje. V primerjavi z ljubljanskimi vrti~ki, kjerje v ospredju pridelovanje zelenjave, to gojijo le na redkokaterem dunajskem vrti~ku. Vsi vrti~ki, vklju-~eni v vrti~karsko obmo~je, so redno vzdrèvani, tako da na Dunaju zanemarjenih in opu{~enih vrti~kovskorajda ni mogo~e opaziti.V primerjavi z ljubljanskimi vrti~ki je na avstrijskih in nem{kih vrti~kih ukvarjanje s pridelovanjemzelenjave le izjemoma na~in preìvljanja prostega ~asa. Ve~ina ljudi na vrti~kih slejkoprej le uìva v »naravi«sredi mesta, ki pa vrti~karjem vendarle pri~ara nekatere zna~ilnosti podeèlja. Zanimivo je, dabolj ko se pribliùjemo slovenski meji, ve~ vrti~karjev se ukvarja s pridelovanjem zelenjave in deleì obdelovanjunamenjene vrti~karske parcele se vse bolj pove~ujejo. Tako so na obmo~ju Gradca vrti~ki èprecej bolj podobni slovenskim, ~eprav so v primerjavi z na{imi {e vedno bistveno bolje urejeni.Ljubljanske vrti~ke la`je primerjamo z vrti~ki na Nizozemskem, kjer je vrti~karstvo marsikje neurejeno,re~emo lahko celo rahlo kaoti~no. Tamkaj{nja obmo~ja vrti~kov so zve~ine na obrobju mest, v bliìniavtocest in èlezni{kih prog. Treba je poudariti, da je med posameznimi nizozemskimi vrti~karskimi obmo~jiopazna precej{nja razlika. Nekatera so izredno lepo urejena, podobno kot na Dunaju, spet druga so179
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajstihijska ter neurejena in s tem povsem primerljiva s stopnjo (ne)urejenosti ljubljanskih obmo~ij vrti~kov.Na nizozemskih vrti~kih je v primerjavi z nem{kimi in avstrijskimi pogostej{e tudi pridelovanje zelenjave.Objekti na njih so grajeni podobno kot pri nas in so bolj kot ne neurejeni, vizualno neenotni. Znotrajobmo~ij vrti~kov je navadno tudi nekaj opu{~enih in zanemarjenih vrti~kov, potrebnih obnove. Na njihljudje prav radi odlagajo neuporabne dele pohi{tva in drugega odpadnega materiala.180
Page 1 and 2:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 3 and 4:
Borut Vr{~ajNaziv: dr., univerzitet
Page 6 and 7:
GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21VRTI^KARSTVO
Page 9:
Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
46[ENTVID4SavaKLEÊ[I[KA1932SAVLJEK
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Page 59 and 60:
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
66Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@IC
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
80Sava9[ENTVID 9 KLEÊ9 SAVLJE9999[
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
90Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanicaS
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
104Preglednica 16: Povpre~ne vredno
Page 109 and 110:
106Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 165 and 166: 162Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 173 and 174: 170Sava[ENTVIDKLEÊ[I[KALjubljanica
Page 181: Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jam
Page 187 and 188: 184Sava[ENTVIDKLEÊSAVLJE^RNUÊJE@I
Page 191 and 192: 188[ENTVID[E-404[E-309[E-71[E-75[E-
Page 199 and 200: 196[E-25[E-404R@-134R@-133[I- 178[E
Page 229 and 230: Geografski in{titut Antona Melika Z
show all

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?