vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2110 OBDELOVANJE VRTI^KOVPravilna obdelava vrti~ka zahteva pridobitev nekaj temeljnih znanj s podro~ja kmetijstva. V tem pogleduima z vidika obremenjevanja okolja pomembno vlogo zlasti vedenje o pravilni uporabi gnojil in fitofarmacevtskihsredstev. Njihova raba bi morala biti pri vrti~karjih {e posebej skrbna, saj glavnino pridelanezelenjave pozneje sami porabijo. Ugotavljamo, da ima ve~ina vrti~karjev pri obdelavi vrti~kov premalostrokovnega kmetijskega znanja, {e zlasti pa premalo informacij o temeljnih zna~ilnostih tal (v tem poglavjusopomenka za geografski izraz prst), na katerih pridelujejo zelenjavo.10.1 GNOJENJETemeljna zna~ilnost tal ljubljanskih vrti~kov je, da so pretirano zalo`ene z glavnimi rastlinskimi hranili(fosfor, kalij in magnezij). V primeru fosforja je tak{nih vrti~kov 90 %, v primeru magnezija 80 % inv primeru kalija slaba polovica. Prezalo`enost tal s fosforjem in kalijem lahko pripi{emo nestrokovnirabi gnojil, medtem ko je stanje, ugotovljeno pri magneziju, posledica naravne rodovitnosti tal, saj jeprezalo`enost tal z magnezijem zna~ilna za celotno obmo~je Ljubljane. Prezalo`enost ljubljanskih vrti~kovz rastlinskimi hranili je celo malenkostno ve~ja od zalo`enosti intenzivnih vrtnarskih zemlji{~ po Sloveniji.Na rodovitnost tal neugodno vpliva tudi dejstvo, da so vrti~ki ve~inoma na bazi~nih tleh s pH-vrednostjonad 7,2, ve~ina rastlin pa najbolje uspeva na zmerno kislih tleh s pH-vrednostjo okrog 6,0; ob tej reakcijije namre~ dostopnost hranil za rastline najbolj{a.Z vidika rodovitnosti tal je zelo pomemben dejavnik tudi vsebnost organske snovi v tleh, ki pomembnovpliva na {tevilne fizikalne in kemijske lastnosti tal. Organska snov namre~ omogo~a izmenjavohranil, prispeva k nastanku in obstojnosti strukturnih agregatov in s tem izbolj{uje zra~nost ter poroznosttal, ve`e nase onesna`evala in hranila, na pobo~jih zmanj{uje erozijo … Organske snovi naljubljanskih vrti~kih ne primanjkuje, prej bi celo lahko rekli obratno. Povpre~na vsebnost organske snovina vrti~kih zna{a 5,4 %. Za primerjavo naj omenimo, da je povpre~na vsebnost organske snovi naintenzivnih vrtnarskih zemlji{~ih v Sloveniji 3,7 %. Visoko vsebnost organske snovi v tleh si razlagamozlasti z veliko uporabo organskih gnojil, kar se odra`a tudi v `e prej omenjeni prezalo`enosti tals hranili.Pomemben kazalec rodovitnosti tal je tudi koli~ina ostankov mineralnega du{ika (N min) v tleh po spravilupridelkov. Za`eleno je, da je ta ~im manj{a, saj se v nasprotnem primeru du{ik v ve~ji meri izpirav podzemno vodo. To velja {e zlasti za nitratno obliko du{ika. Rezultati meritev ostankov mineralnegadu{ika v tleh so pokazali, da so ti ve~inoma (82 %) sprejemljivi, v posameznih primerih (18 %) pa sobili tudi prese`eni. Veseli ugotovitev, da so bili ostanki mineralnega du{ika izrazito prese`eni samo v dvehod stotih vrti~kov. To gre verjetno pripisati dejstvu, da vrti~karji uporabljajo ve~inoma organska gnojila.Ta du{ika nimajo vezanega v kemijskih oblikah, ki so rastlinam neposredno na voljo, posledi~no paso tudi vsebnosti ostankov mineralnega du{ika v tleh manj{e.Kljub temu, da so tla ljubljanskih vrti~kov pogosto pregnojena, je analiza pridelkov pokazala, da tiv veliki ve~ini ne vsebujejo preve~ nitratov. Pove~ano koncentracijo nitratov smo namre~ ugotovili samov enem vzorcu radi~a. Vsebnosti nitratov v pridelkih so bile torej zadovoljive, zato lahko zaklju~imo, dav letu 2006 nitrati niso negativno vplivali na kakovost pridelane zelenjave. To je bilo ob ugotovljenih ve~inomanizkih vrednostih ostankov mineralnega du{ika v tleh tudi pri~akovano.Pregnojenost tal vrti~kov velja poleg slabega poznavanja temeljnih zakonitosti gnojenja pripisati zlastitako imenovanemu »sindromu gnojenja majhnih povr{in«. Na majhne povr{ine vrti~kov se namre~praviloma vna{a (pre)ve~ gnojil na enoto povr{ine, kot to velja na ve~jih vrti~kih ali njivah. Problem severjetno skriva v napa~ni predstavi o tem, koliko je dejansko potrebno gnojiti vrti~ke, kar potrjuje tudiopravljena anketa med vrti~karji. Ta je pokazala, da kar 55 % vrti~karjev misli, da je njihov vrti~ek optimalnooskrbljen z rastlinskimi hranili, samo odstotek pa, da je pregnojen. Dejansko stanje je, kot smovideli, ravno obratno, in to kljub temu, da kar 54 % vrti~karjev svoj na~in obdelovanja vrti~ka ozna~uje149