vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajz obmo~ja Gramozne poti na Fu`inah, delno tudi z obmo~ja ob Saveljski cesti ju`no od Savelj. Pojavljajose {e posamezne navedbe, da so vrti~ki na obmo~ju nekdanjega letali{~a (obmo~je vrti~kov obLetali{ki cesti v Mostah), opu{~enega peskokopa (ob Selanovi ulici v Stegnah), na zelenih povr{inahob in{titutih oziroma fakultetah (ob Hajdrihovi ulici na Vi~u), ob `eleznici (ob Zalo{ki cesti v Zalogu) terna obmo~ju nekdanjega voja{kega odpada Jugoslovanske ljudske armade (JLA) (med Kamni{ko progoin Saveljsko cesto).Ljubljanska vrti~karska obmo~ja druga~e kot na primer obmo~ja vrti~kov v sosednji Avstriji nimajoposebej izrazite identitete. Kar dve tretjini anketirancev je namre~ izjavilo, da je obmo~je vrti~kov,kjer imajo oziroma obdelujejo vrti~ek, brez imena. Mati~no vrti~karsko obmo~je je poimenovalo le 19 %anketiranih vrti~karjev, najpogosteje pa se pojavljata imeni Emona in Litostroj, posamezno pa {e @ale,[pica, Stegne, in Hrastje.5.4 LASTNI[KI ODNOSIZa ljubljansko vrti~karstvo je zna~ilna izrazita najemni{ka struktura. Le 7 % anketiranih vrti~karjevje izjavilo, da so lastniki zemlji{~a, kjer imajo vrti~ek. Po izsledkih ankete ni nobeno v raziskavo zajetoobmo~je vrti~kov v celoti lastni{ko. Temu se {e najbolj pribli`a obmo~je ob Krakovski ulici v Krakovem,kjer je slaba polovica vpra{anih zatrdilo, da so lastniki vrti~ka. Nekaj ve~ lastnikov je tudi na obmo~jihvrti~kov ob Hradeckega cesti na Poljanah, potoku ^rnu{njici na ^rnu~ah, Cesti v [martno v [martnemob Savi in Letali{~i cesti v Mostah. Med 93 % tako imenovanimi najemniki jih je dejanskih najemnikovmanj kot polovica (43 %), preostali (kar polovica od vseh anketiranih vrti~karjev) pa uporabljajo takoimenovano nikogar{njo zemljo, za katero seveda ne pla~ujejo najemnine. Najemno pogodbo ima podpisanole 65 anketirancev ali 22 % od vseh, ki so odgovarjali na zastavljena vpra{anja. Te ugotovitvepotrjujejo, da je vrti~karstvo dokaj stihijska dejavnost, ki je nastala in se razra{~ala kot odraz dru`benogospodarskihpotreb ~loveka v mestnem okolju, v znatni meri {e v ~asu nekdanjega socializma.Najve~ anketirancev je kot najemodajalca (~e ne upo{tevamo odgovora »ni najemodajalca«, za kateregase je odlo~ilo 18 % vpra{anih) navedlo Mestno ob~ino Ljubljana (16 %). Na drugem mestu so s 14 %odgovorov nekdanji kmetovalci (1. generacija), kar potrjuje, da se je v preteklih letih vrti~karstvo raz{irilotudi na nekdanja kmetijska zemlji{~a. 11 % najemodajalcev je nekmetov, 6 % pa je aktivnih kmetovalcev.Ob navedenem je treba opozoriti, da veliko anketirancev ni `elelo ali morda niti ni znalo odgovoriti na15,9 %6,3 %13,6 %19,9 %17,9 %15,9 %10,6 %aktivni kmetovalecnekdanji kmetovalecnekmetovalecMestna ob~ina Ljubljanani najemodajalcadrugoni podatkaSlika 32: Najemodajalec zemlji{~ na obmo~jih ljubljanskih vrti~kov.76