vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj7.3.5 RELEVANTNI PESTICIDI IN RAZGRADNI PRODUKTI: ATRAZIN IN DESETILATRAZINPesticida atrazina ne pri{tevamo k onesna`evalom, ki bi lahko imeli izvor v obdelavi vrti~kov. Pregledobremenjenosti na izbranih mestih pa omogo~a dodaten vpogled v dinamiko podzemne vode.Ker je meja detekcije metode nizka (2 ng/l), je analiza stanja mo`na tudi na lokacijah, kjer druge vrstenadzora (Poro~ilo o kakovosti …) ne dokazujejo prisotnosti tovrstnih onesna`eval nad mejo detekcije.Atrazin je v sledovih razpr{en po celotnem vodonosniku. Izjemoma ga ni samo na vzor~nem mestuvd-422 (ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i). Kako obse`na je kontaminacija z njim, razkriva ugotovitev,da so njegove sledi tudi na vzor~nem mestu Pot na Brje in vd-279 (Krakovo), kjer ni neposrednehidravli~ne povezave z osrednjim delom vodonosnika oziroma njegovega vpliva ne pri~akujemo, zatopredvidevamo, da gre za sekundarni vir onesna`evanja. Na splo{no je koncentracija razgradnega produktadesetilatrazina (slika 54) vi{ja kot koncentracija osnovne substance atrazina, kar dokazuje potekrazgradnih procesov. Ti te~ejo po~asneje v globljih podzemnih plasteh, kar je razvidno iz primerjavekoncentracij na mestu PH-5 (Hrastje), kjer je koncentracija atrazina {e vedno vi{ja od koncentracijedesetilatrazina. Najvi{je koncentracije obeh substanc so opazne na zahodnem robu vodarne Kle~e(VD Kle~e-10, LP Petrol, PKL 2-1 in IMP) in prispevnem obmo~ju vodarne Hrastje (B[V-1/99, @ale),kjer so tudi najve~ja nihanja koncentracij.7.3.6 NATRIJPove~ano koncentracijo natrija ob isto~asno pove~ani koncentraciji klorida povezujemo s soljenjemcest, netesnostjo kanalizacijskega omre`ja in neurejenim odvajanjem odplak. Izrazita korelacija medomenjenima ionoma je opazna na vzor~nih mestih vd-470a (ju`no od ^rnu~), vd-1385 ([entvid) in vd-1580(Dravlje), kjer je bila najvi{ja ugotovljena koncentracija 55,8 mg/l. Najni`ja koncentracija natrija (2,7 mg/l)je bila v vzor~nem mestu VD Kle~e-16, kar pomeni, da na prispevnem obmo~ju med Savo in vodarnoKle~e ni pomembnej{ega antropogenega vnosa. Odvzemno mesto vd-422 (ob potoku Curnovcu v RakoviJel{i) ka`e nekoliko vi{jo koncentracijo natrija, koncentracija klorida pa je nizka, kar dokazuje nehalitniizvor, najverjetneje preperevanje alumosilikatov ali prisotnost natrijevih soli organskega izvora. Povpre~naizmerjena vrednost koncentracije natrija v ~asu izvajanja projekta je bila 10,6 mg/l.7.3.7 KLORIDPove~ano koncentracijo klorida ob isto~asno pove~ani koncentraciji natrija povezujemo s soljenjemcest, netesnostjo kanalizacijskega omre`ja in neurejenim odvajanjem odplak. Koncentracija klorida jemo~no pove~ana na odvzemnih mestih vd-1580 (Dravlje) in vd-1385 ([entvid), soljenje cest pa je predvidomarazlog tudi na odvzemnih mestih B[V-1/99 (@ale), IMP in LP Petrol ([i{ka). Povpre~na izmerjenavrednost koncentracije klorida v ~asu izvajanja projekta je bila 18,1 mg/l.V odvisnosti mno`inske koncentracije natrija proti kloridu (slika 55) izstopa vzor~no mesto vd-422(ob potoku Curnovcu v Rakovi Jel{i), kjer je bila koncentracija klorida manj{a od 1 mg/l, ki predstavljavrednost naravnega ozadja klorida. Ve~ji vpliv slanice s povr{ine je opazen na odvzemnih mestih obprometnicah (B[V-1/99 (@ale); LP Petrol, IMP ([i{ka)), najve~ji pa na odvzemnih mestih s podzemnovodo plitvo pod povr{jem (vd-1580 (Dravlje), vd-1385 ([entvid)).Zgornje ugotovitve dopolnjuje slika 56, ki prikazuje odvisnost masne koncentracije nitrata od masnekoncentracije klorida. Razvidno je, da je v vzor~nih mestih, obremenjenih s kloridom, dokazana tudiobremenjenost z nitratom. Odstopata mesti B[V-1/99 (@ale) in IMP ([i{ka), kjer je obremenjenost z nitratomnekoliko vi{ja od obremenjenosti s kloridom, kar se pripisuje vplivom odplak in kmetijstva. Vi{jaobremenjenost z nitratom v odvzemnem mestu vd-279 se pripisuje vrti~karstvu. Odvzemno mesto vd-470aje glede na bli`ino Save nadpovpre~no obremenjeno.108