vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajzamuden dostop na eni strani ter slab{o mobilnost starej{ih vrti~karjev na drugi. V nos jim gre tudi zna-~ilna slovenska »vrednota« zavist.Kljub zelo razli~nemu naravnemu poreklu so tla ali prsti na vrti~kih zaradi intenzivne rabe mo~nospremenjena. Mo~ni antropogeni vplivi pa {e vedno niso mogli izena~iti razlik zlasti v dele`ih organskesnovi, melja in gline ter, za varovanje podzemnih voda njihove najbolj pomembne lastnosti, zelorazli~ne prepustnosti celotnega profila tal ali prsti. Na splo{no so zelo dobro prepustna in dobro prepustnatla ali prst nad vodovarstvenimi obmo~ji v severovzhodnem delu Ljubljane, neprepustna oziromazelo te`ko prepustna tla ali prst pa so v ju`nem delu mesta.Onesna`enje tal ali prsti s te`kimi kovinami v Ljubljani je sorazmerno z velikostjo mesta, stopnjoindustrializacije in prometnimi obremenitvami. V primerjavi z bolj industrializiranimi evropskimi mesti,kakr{ni sta na primer italijanski Torino in {kotski Glasgow, so vsebnosti veliko ni`je, medtem ko so manjindustrializirana evropska mesta, kakr{ni sta portugalski Aveiro in {panska Sevilla, v primerjavi z Ljubljanomanj obremenjena.Analize vsebnosti izbranih te`kih kovin v tleh ali prsti vrti~kov ka`ejo, da so najbolj onesna`ene s svincemin kadmijem. Na prav vseh analiziranih vrti~kih na obmo~jih vrti~kov v neposredni bli`ini Krakovskeulice, ob Hladnikovi ulici v Trnovem, Kranj~evi ulici za Be`igradom in Saveljski cesti, ob biv{em voja{-kem odpadu, so bile prese`ene opozorilne vrednosti za svinec v tleh ali prsti. Vsebnost svinca v tlehali prsti je najve~krat povi{ana v neposredni bli`ini prometnic, zato lahko sklepamo, da je poglavitni vironesna`enja tal s svincem ljubljanskih vrti~kov promet iz obdobja uporabe osvin~enega bencina.Prostorska razporeditev vsebnosti kadmija v tleh ali prsti ka`e, da je onesna`enje s kadmijem v glavnemto~kovno. Na nekaterih obmo~jih vrti~kov so namre~ tesno skupaj vrti~ki z vsebnostmi pod in nadmejnimi vrednostmi kadmija v tleh, najdejo pa se celo obmo~ja, kjer so bile na dolo~eni to~ki izmerjenevrednosti s prese`eno opozorilno vrednostjo, nedale~ stran pa precej pod mejno vednostjo. Tla aliprsti vrti~kov so ponekod onesna`ena tudi z bakrom, ki ga lahko na obmo~ju Krakovske ulice povezujemoz dolgoletno rabo bakrenih pripravkov za zatiranje rastlinskih bolezni. Visoke vsebnosti bakra v tlehali prsti ob Hladnikovi ulici povezujemo z istim virom onesna`enja, ki je botroval tudi onesna`enju z svincem,kadmijem, cinkom, nikljem in arzenom. Podobno kot pri kadmiju tudi prostorska razporeditev kromanakazuje to~kovne vire onesna`enja, zlasti na obmo~ju [martinske ceste v Mostah, ob Cesti v [martnoin Ale{ov~evi ulici v [i{ki. Krom je v tleh ali prsti ljubljanskih vrti~kov redko navzo~ v ve~jih koli~inahin je najverjetneje posledica to~kovnega onesna`evanja (primesi kovinskih predmetov). Izrazito to~kovnevire onesna`enja nakazujejo tudi vsebnosti niklja v tleh vrti~kov. Izpostavljeni sta le obmo~ji obLitostrojski cesti in Hladnikovi ulici, kjer je vsebnost v ve~ vzorcih tal presegla mejne ali celo opozorilnevrednosti. Prese`ene vsebnosti arzena smo ugotovili v tleh ali prsti treh vrti~kov. Med lokacijami znovaizstopata [martno ob Savi in Hladnikova ulica. Povi{ane vsebnosti kobalta smo zaznali v le enem primeru,molibden pa je na vseh lokacijah navzo~ v komaj zaznavnih, a {e izmerljivih koncentracijah.Rezultati rodovitnosti tal ali prsti na ljubljanskih vrti~kih so pokazali, da se skladno s pri~akovanjiveliko ve~ino vrti~kov preve~ gnoji. To velja zlasti za vna{anje fosforja in kalija, medtem ko je koncentracijadu{ika v tleh ali prsti, ki je sicer najbolj izpostavljen izpiranju, ve~inoma sprejemljiva. Menimo,da bi bilo nujno treba izvesti kemijsko analizo tal ali prsti na vseh ljubljanskih vrti~kih, kar bi vrti~karjemomogo~ilo seznanitev z dejanskim stanjem rodovitnosti tal ali prsti »njihovih« vrti~kov. Hkrati s tembi bilo treba izvesti tudi ustrezen sistem obveznih izobra`evanj. Rezultati anketiranja so namre~ pokazali,da imajo vrti~karji pomanjkljivo osnovno znanje o gnojenju, zato bo treba obenem z uveljavitvijonovih pravil vrti~karstva v Mestni ob~ini Ljubljana opredeliti tudi sistem izobra`evanja, ki bo uporabnikommestnih vrti~kov omogo~il racionalnej{o in okolju prijaznej{o rabo gnojil. K racionalnej{i rabi gnojiluporabnike sili zlasti njihova podra`itev v zadnjih letih. Poseben poudarek bo treba nameniti tudi obmo~jemvrti~kov na vodovarstvenih obmo~jih.Rezultati ugotavljanja ostankov fitofarmacevtskih sredstev v tleh ali prsti in rastlinskih vzorcih z vrti~kovso sicer zelo ugodni, saj ostankov v rastlinskih vzorcih nismo ugotovili, medtem ko smo jih v vzorcihtal ugotovili v enem samem vzorcu. Vendar je mogo~e iz rezultatov anket v letu 2006 ugotoviti, da bo202