12.07.2015 Views

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 2111,9 %23,5 %19,5 %9,9 %4,0 %17,9 %13,2 %do 20od 21 do 40od 41 do 60od 61 do 80od 81 do 100nad 100ne ve, ni podatkaSlika 25: [tevilo vrti~kov na posameznem obmo~ju vrti~kov v Ljubljani.Kamni{ke proge in [tajersko cesto. Sledi mu obmo~je ob potoku Curnovcu na Ljubljanskem barju,ju`no od Rakove Jel{e (0,73 ha). Velika obmo~ja vrti~kov so (bila) tudi v okolici pokopali{~a @ale inv severozahodnem delu Ljubljane, v [i{ki, Stegnah, [entvidu in na obmo~ju vodarne Kle~e. Precejobmo~ij vrti~kov je tudi v vzhodnem delu mesta, v Mostah, Polju in Zalogu, vendar nobeno med njimini posebej veliko.V jedru Ljubljane znotraj avtocestnega obro~a je bilo leta 2002 ugotovljenih 242 razli~nih lokacijobmo~ij vrti~kov s skupno povr{ino 86,32 ha, kar je predstavljalo 1,55 % od celotne povr{ine tega obmo~ja.Najmanj{a registrirana lokacija je merila 96 m 2 , najve~ja pa 4,28 ha (Kladnik 2002).Velika obmo~ja vrti~kov so v Mestni ob~ini Ljubljana pravzaprav redkost; prevladujejo majhna obmo~ja,celo posamezni vrti~ki, na katerih vrti~ke obdeluje le nekaj uporabnikov. Majhnost vrti~karskih obmo~ijin njihova razpr{enost je z vidika urejanja mestnega prostora problemati~na, ne le zaradi te`avnegakomunalnega opremljanja posameznih obmo~ij, temve~ tudi zaradi ote`enega nadzora {tevilnih, tudizelo majhnih, bolj ali manj (ne)urejenih zemlji{kih kompleksov. Vse to lahko v mestu povzro~a dodatneprobleme (Simoneti s sodelavci 2007).Odgovori na vpra{anje »koliko vrti~kov je v va{em vrti~karskem kompleksu?« potrjujejo hipotezo,da so obmo~ja vrti~kov v Ljubljani zelo raznolika tako glede na velikost obmo~ja kot glede na {tevilovrti~kov znotraj njih. 24 % anketirancev je odgovorilo, da je na njihovem obmo~ju manj kot 20 vrti~kov,13 %, da jih je med 21 in 40, 18 %, da jih je med 41 in 60, 14 %, da jih je med 61 in 100, kar 20 % pa,da njihovo mati~no obmo~je sestavlja ve~ kot sto vrti~kov. 15 anketirancev je navedlo, da je na njihovemvrti~karskem obmo~ju najmanj 1000 vrti~kov. Nekaj se jih je zadovoljilo z oceno precej, {e ve~ pajih je po{teno priznalo, da tega ne ve. V obeh primerih lahko sklepamo na precej{nje {tevilo vrti~kov.Vse to ka`e, da je skupaj ve~ tiso~ vrti~kov. [tevilo se pribli`uje oceni o {tevilu ljubljanskih vrti~karjev(dobrih 10.000)Razli~na velikost vrti~kov ni zgolj odsev velikosti vrti~karskih obmo~ij, ampak tudi razli~ne gostoteuporabnikov, ta pa je tudi posledica na~ina, na katerega so posamezna obmo~ja postajala namenjenavrti~karstvu (na primer nekdanje kmetijsko zemlji{~e, prazen prostor ob `eleznici, organizirana ureditevobmo~ja vrti~kov na mestu nekdanjega voja{kega odpada). Tako so na obmo~ju ob Savi ju`no od ^rnu~tudi do 600 m 2 velike parcele, medtem ko so ponekod drugod velike vsega 10 do 15 m 2 (Simoneti s sodelavci1997). Po mnenju ve~ine vrti~karjev naj bi bila optimalna velikost vrti~ka, ki ga lahko obvlada dru`inaz aktivnimi ~lani v prostem ~asu ob koncu tedna in v popoldnevih, okrog 50 m 2 .71

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!