vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajDo konca 2. svetovne vojne so bili za razvoj vrti~karstva zna~ilni trije poglavitni motivi (Goriup 1984):• dopolnitev nezadostnih stanovanjskih povr{in z zasebnim odprtim prostorom,• zagotovitev eksisten~nega minimuma socialno {ibkih slojev s pridelovanjem zelenjave in sadja tergojenjem malih `ivali,• pritegnitev prebivalstva k obdelovanju zemlje in dru`inskim dejavnostim, kar je imelo stabilizacijskipoliti~ni u~inek.Po 2. svetovni vojni so se motivi precej spremenili. Funkcija preskrbe prebivalstva se vse bolj zmanj{uje,njeno neko~ vodilno vlogo pa je prevzela funkcija oddiha in rekreacije. To se odra`a tudi v kakovosti inna~inu gradnje vrtnih »ut«. Zelenjavne grede zamenjujejo igralne povr{ine in le`alne trate, sadno drevjepa se umika okrasnim grmovnicam in cvetju. @e v osemdesetih letih prej{njega stoletja je v zaklju~kihelaborata o ljubljanskem vrti~karstvu zapisano (Goriup 1984, 110): »… Vrti~karske parcele tako ne slu-`ijo zgolj za pridobivanje vrtnin za dru`insko rabo, pa~ pa dajejo tudi tr`ne vi{ke, predstavljajo povr{ineza gojenje sadja, jagodi~ja in okrasnega cvetja, predvsem pa so opremljene z bivalnimi utami, ki omogo~ajodru`insko rekreacijo ob koncu tedna. Predstavljajo torej neke vrste nadomestilo za po~itni{kohi{o. Pri nas je ta oblika {e novost, ki pa bo predvidoma dobila privr`ence in s tem postala upo{tevanjapotrebna (in vredna) planska kategorija …«.Pri nas se predvidevanja, ~e izvzamemo obmo~je na levem bregu Save ju`no od ^rnu~, niso povsemuresni~ila. Druga~e je v tujini, kjer je na vrti~karskih parcelah ~edalje ve~ igral, najde se tudi kak{en bazen,kar potrjujejo opazovani vrti~ki v Avstriji. Bolj ko se v tej dr`avi umikamo od meje s Slovenijo, bolj rekreativno-sprostitvenizna~aj imajo tamkaj{nji vrti~ki. Tako na vrti~karskih obmo~jih v Gradcu {e lahko najdemogredice za pridelovanje zelenjave, na Dunaju pa kaj takega skoraj ni videti, saj tamkaj{nji vrti~ki boljkot na kaj drugega spominjajo na (arhitekturno) stihijsko urejeno vikenda{ko naselje, kjer pa ljudje vseenonaj ne bi trajno prebivali.Slika 68: Arhitekturna »mojstrovina« z bazenom je del ogromnega obmo~ja vrti~kov na Dunaju,ki ima kot celota poudarjen pridih po~itni{kega naselja.BOJAN ERHARTI^124