vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj8.2.1 SPOLNA IN STAROSTNA SESTAVAMed vrti~karji je nekaj ve~ `ensk kot mo{kih (razmerje je 54,1 proti 46 %), kar je zagotovo tudi posledicadalj{e `ivljenjske dobe `ensk. Vrti~karstvo je precej izrazita domena starej{ih ob~anov. To potrjujeizra~un, da je povpre~na starost ljubljanskega vrti~karja 60,6 leta. Zanimivo je, da je tudi povpre~nastarost züri{kega vrti~karja 61 let (Christl s sodelavci 2004). Najmlaj{i tamkaj{nji vrti~kar je imel v ~asuraziskave 22 let, najstarej{i pa 91. Med ljubljanskimi vrti~karji sta skrajni vrednosti 26 oziroma 89 let.Ker je `ivljenjska doba [vicarjev nekoliko dalj{a od `ivljenjske dobe Slovencev, obsega v Zürichu tri-~etrtinska zastopanost starostno obdobje od 50 do 79 let, v Ljubljani pa od 50 do 70 let. Navedbo o starej{ih[vicarjih {e bolj izrazito potrjuje ugotovitev, da je med züri{kimi vrti~karji polovica starej{ih od 65 let,med ljubljanskimi pa le slaba tretjina (31 %). Glede na to, da je dele` vseh nad 65 let starih Ljubljan~anov16 % in Zürich~anov 18 %, je jasno, da je v najve~jem {vicarskem mestu ostarelost vrti~karjev {ebistveno bolj poudarjena kot v slovenski prestolnici.Ugotovitve o prevladujo~i neugodni starostni sestavi vrti~karjev je potrdila `e ljubljanska raziskavaiz osemdesetih let prej{njega stoletja (Goriup 1984), ki pa navaja druga~ne, z na{o raziskavo (Vr{~ajs sodelavci 2008) neprimerljive starostne skupine. Takrat je bilo nad 55 let starih vrti~karjev 42 %, skupajs starimi od 35 do 55 let pa se je dele` povzpel na kar 91 %. Na{a raziskava je razkrila, da je billeta 2006 dele` ve~ kot 50 let starih vrti~karjev 73 %, 5 % jih je bilo starih do vklju~no 30 let, 6 % od 31do 40 let in 16 % od 41 do 50 let. Primerjava razkriva, da se je starostna sestava vrti~karske populacije{e dodatno poslab{ala, kar je na eni strani posledica dalj{anja `ivljenjske dobe, na drugi pa manj{evpetosti mlaj{ega prebivalstva v to prosto~asno dejavnost. Slednje je zagotovo treba pripisati bistvenove~ji delovni obremenjenosti zaposlenih v spremenjenih dru`benogospodarskih in politi~nih razmerah.Slika 64: Portret povpre~nega ljubljanskega vrti~karja bi se lahko glasil takole: upokojena srednje{olskoizobra`ena ostarela `enska, ki na »svojem« vrti~ku pre`ivlja prosti ~as `e skoraj dve desetletji.Dimenzije hi{ice v ozadju pa so nadpovpre~ne.BOJAN ERHARTI^120