vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajKljub prizadevanjem po na~rtnem odpravljanju negativnih vplivov vrti~karstva je v zadnjem ~asu{e pred celovitim razre{evanjem problematike na nekaterih vrti~karskih obmo~jih pri{lo do neusklajenih,do neke mere tudi ne dovolj premi{ljenih posegov mestne oblasti. Aprila 2007 se je kljub pomanjkanjustrokovnih ekspertiz in zastareli zakonodaji (iz sredine osemdesetih let prej{njega stoletja) za~ela »vrti~karskavojna«, kakor so nekateri mediji poimenovali spor med vrti~karji in ljubljanskim `upanom.Odstranjevanje vrti~kov se je za~elo na obmo~ju ljubljanskih @al, saj je prevladalo mnenje, da »barakarskanaselja« vrti~karjev ne spadajo v neposredno bli`ino evropske kulturne dedi{~ine, ki jo predstavljaPle~nikova arhitektura na @alah (Medmre`je 1). Nadaljevali so se na nekaterih drugih vrti~karskih obmo~jih,medijsko {e zlasti odmevno v najve~jem ljubljanskem vrti~karskem naselju na levem bregu Save,ju`no od ^rnu~.Z odstranjevanjem spornih obmo~ij vrti~kov so mestne oblasti za~ele izvajati ukrepe z namenomorganizirati zdaj stihijsko vrti~karstvo in povr{ino vrti~karskih zemlji{~ z obstoje~ih 1,30 km 2 oziroma130 ha zmanj{ati na skromnih, vendar z vso potrebno infrastrukturo opremljenih 0,55 km 2 oziroma 55 ha(Izvedbeni prostorski … 2008).Nedavno sprejet Odlok o urejanju in oddaji vrti~kov v zakup namenja precej{njo pozornost varovanjuokolja, tako da naj bi bila zalivanju vrti~kov namenjena le de`evnica oziroma kapnica (Odlok o urejanjuin oddaji … 2009). Ljubljanski mestni svetniki so ga soglasno potrdili na za~etku leta 2009. Z njim naj bimed drugim dosegli, da vrti~ki ne bi {e vnaprej kazili mestne podobe in prepre~ili gradnjo pravcatih vikenda{-kih naselij, kar zagotovo ni temeljni namen vrti~karstva. V odloku je zapisano, da bo Mestna ob~ina Ljubljanaoddajala mestna zemlji{~a na za~asnih ali trajnih lokacijah, namenjenih spodbujanju vrti~karstva. Po novemso vrti~ki opredeljeni kot posebne mestne zelene povr{ine, ki ne bodo ve~ locirane na o`jih vodovarstvenihobmo~jih, v mestnem sredi{~u in na bolj izpostavljenih lokacijah, ki bi utegnile kaziti podobo ljubljanskepokrajine. Zato naj po novem vrti~kov ne bi bilo niti v bli`ini kulturnih spomenikov niti pokopali{~.Omenimo naj {e, da smo imeli izvajalci raziskave Vrti~karstvo v Mestni ob~ini Ljubljana kot vir onesna`enostiv tleh, pridelani hrani in podzemni vodi (Vr{~aj s sodelavci 2008) izjemno sre~o, da se preu~itveljubljanskih vrti~kov in vrti~karjev ponavljajo na vsakih nekaj let, kar nam je omogo~ilo tudi primerjalneanalize. Ker je ta problematika tako ali druga~e vsem na o~eh, z njo pa so povezani tudi raznovrstnividiki in problemi prostorskega razvoja mesta, ni presenetljivo, da je zanimiva za dokaj {irok krog raziskovalcev.Prva temeljita preu~itev je bila opravljena sredi osemdesetih let prej{njega stoletja (Goriup 1984).Izjemno temeljita je bila raziskava Usmeritve in pogoji za nadaljnji razvoj vrti~karstva v Ljubljani (Simonetis sodelavci 1997). Preu~itve so opravili tudi arhitekti (Vastl 2000). V prvih letih 21. stoletja seje Mestna ob~ina Ljubljana za~ela ~edalje bolj zavedati te`avnosti obvladovanja vse bolj stihijskega razvojavrti~karstva, zato je bila opravljena prva ureditvena {tudija (Gregori~ s sodelavci 2004; Dole`al,Strojin Bo`i~ in Turk 2005). Povsem nove pa so strokovne podlage za urejanje vrti~karskih obmo~ij (Simonetis sodelavci 2007), ki so podlaga osnutku izvedbenega prostorskega na~rta (Medmre`je 3).1.1 CILJI RAZISKAVETemeljna raziskovalna hipoteza je bila, da je vrti~karstvo v Ljubljani stihijsko razme{~eno, iz okoljevarstvenega,zdravstvenega in upravnona~rtovalskega zornega kota marsikje tudi na neprimernihlokacijah. Glede na navedene vidike so bili glavni cilji raziskave naslednji:1. Okoljevarstveni vidik:• ocena onesna`enosti tal ali prsti na vrti~kih (te`ke kovine, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, nitrati,rastlinska hranila),• kakovost in primernost tal ali prsti za vrti~karsko pridelavo in• ocena vplivov vrti~karske pridelave na kakovost podzemne vode.2. Zdravstveni vidik:• ocena koli~ine in kakovosti pridelane hrane,• ocena {tevila oseb, ki to hrano u`ivajo, vklju~no z njihovo starostno sestavo,20