vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~ajprimere, ko sta se ob pranju in ~i{~enju pocinkanih ograd v hlevih cink in kadmij postopoma spirala v vodo.Ta je sicer kon~ala v zbiralnikih za gnojevko, vendar sta ob njeni uporabi za gnojenje travnikov in njivobe kovini pri{li v tla obdelovalnih zemlji{~, s ~imer je bila vzpostavljena mo`nost njunega prehoda v prehranjevalnoverigo. V nekaterih primerih sta cink in kadmij kon~ala celo v okoli{kih vodotokih in s temogrozila kakovost povr{inskih voda. Cink in kadmij lahko v tla prehajata tudi iz drugih galvaniziranih gradbenihelementov, kot so na primer `lebovi in strehe. Tudi de`evnica, ki jo nekateri s tak{nih streh zbirajoza zalivanje zelenjavnih vrtov, je lahko v dolo~enih primerih vir te`kih kovin in s tem dejavnik tveganjaza zdravje ljudi.Obremenjevanje okolja z gnojenjem lahko postane pere~e izklju~no zaradi nestrokovne uporabegnojil. Pri tem imamo v mislih nepravilne tehnike gnojenja in {e zlasti njihovo pretirano uporabo. Najve~problemov lahko povzro~ijo prese`ki vnesenih hranil v tleh, ki jih rastline ne porabijo in so zato podvr`eniizpiranju. Ne gre pa pozabiti tudi dejstva, da gnojila v primeru nestrokovne rabe ne obremenjujejo samotal, ampak tudi zrak. V primeru neustreznih na~inov gnojenja, ko se na primer gnojila po gnojenju nezadelajo v tla, lahko pride tudi do izpustov toplogrednih plinov (denimo N 2O) in amoniaka (NH 3). Zatoje pri gnojenju vrti~kov treba upo{tevati vsa na~ela dobre kmetijske prakse, kar lahko pomembno prispevane le k varovanju okolja, temve~ tudi h kakovosti pridelkov.4.3.2 VPLIVI VRTI^KARSTVA NA PODZEMNE VODEKljub pri~akovani ~ezmerni zalo`enosti tal s hranili vpliv njihove ~ezmerne rabe na vrti~kih na kakovostpodzemne vode v preteklih raziskavah ni bil ugotovljen. Vzrok lahko poi{~emo v razporeditvi obstoje~ihopazovalnih mest kakovosti podzemne vode, ki seveda niso bila vzpostavljena z namenom nadzorovativpliv vrti~karstva. Na ve~jih razdaljah od vrti~karskih obmo~ij pa vplivi drugih dejavnosti na kakovostpodzemne vode prevladajo nad vplivi vrti~karstva.4.3.2.1 Rastlinska hranilaTako kot kmetijska dejavnost sicer, je tudi vrti~karstvo mo`ni vir obremenjevanja podzemnih vods hranili, ki se v tla vna{ajo z gnojenjem. Med rastlinskimi hranili je najbolj pomemben du{ik (N), ki sehitreje izpira skozi tla kot druga rastlinska hranila. To velja {e zlasti za nitratno obliko du{ika (NO 3–),zato v javnosti pogosto sli{imo o prekomernih koncentracijah nitratov v podzemnih vodah. Nitrati imajonamre~ to »slabo« lastnost, da se v tleh zaradi negativnega naboja te`ko ve`ejo na talne delce inso v primeru, da jih rastline ne porabijo za rast in razvoj, izpostavljeni izpiranju. To je {e zlasti intenzivnov obdobju intenzivnej{ih padavin. Zaradi tega je gnojenje z du{ikom na vrti~kih treba prilagajati tudivremenskim razmeram. Ostala glavna rastlinska hranila (kalij, fosfor, magnezij, kalcij …) izpiranju nisoizpostavljena v tolik{ni meri, kar pa ne pomeni, da jih smemo pri gnojenju zanemariti. Ne glede na zapisanomoramo biti pri gnojenju v vsakem primeru previdni in upo{tevati strokovne smernice za gnojenje.To je {e posebej pomembno na vodovarstvenih obmo~jih, tudi tistih na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana.4.3.2.2 Te`ke kovineTe`ke kovine v tleh se zaradi vezave na talne delce le slabo izpirajo v podzemne vode. Do ve~jihizpiranj iz povr{inskih horizontov tal prihaja v primeru, ko so tla plitva, pe{~ena ali skeletna (dele` glinastihdelcev je majhen), ko vsebujejo malo organske snovi in so kisla (pH < 5,5). V razmerah »obi~ajnega«onesna`enja tal s te`kimi kovinami, te le v zelo majhnih koli~inah prehajajo v podzemne vode. S tak-{nimi primeri se sre~ujemo tudi na obmo~ju Ljubljane. Ve~je izpiranje je mo`no le na posameznih,prostorsko omejenih in mo~no onesna`enih lokacijah, kjer so koncentracije te`kih kovin v tleh zelo visoke.Tla so za te`ke kovine odli~na »past«, koder se kovine ve`ejo, zatem se po~asi spro{~ajo in prehajajo,izpirajo ali prehajajo v rastline. Pri vi{jih koncentracijah te`kih kovin v tleh je potencialno ve~ja60