vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

Vrti~karstvo v LjubljaniBrigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj8.1 BIVANJSKE RAZMERE IN POT NA VRTI^EKVrti~karstvo je prosto~asna dejavnost mestnega prebivalstva, utesnjenega v blokovskih naseljih terv vrstnih oziroma individualnih stanovanjskih objektih na izredno majhnih parcelah, ki ne omogo~ajoureditve vrta, tako imenovane ohi{nice, ali zelenice neposredno ob objektu.[e zlasti mo~no potrebo po vsaj be`nem »vrti~karskem« begu v naravo ~utijo utesnjeni prebivalcistolpnic ali stanovanjskih blokov, postavljenih v stanovanjskih naseljih z veliko gostoto objektov, ki ljudem,razen v stanovanjih, ne zagotavljajo skoraj nikakr{ne individualnosti. Med anketirano populacijoje tak{nih skoraj tri petine (59 %) vrti~karjev. Nadaljnja slaba ~etrtina (23 %) jih prihaja iz blokov ali stolpnic,ki niso pretirano na gosto postavljeni. 9 % vrti~karjev prebiva v individualnih hi{ah; vsaj nekateri mednjimi imajo vrti~ke poleg ohi{nice na stanovanjski parceli. V ve~stanovanjskih hi{ah z manj kot petimistanovanji `ivi 8 % vrti~karjev. Med njimi jih nekaj ve~ prihaja iz okolja z manj{o gostoto zazidave kotiz okolja z veliko gostoto stanovanjskih objektov. Zanimivo je, da ena oseba prebiva kar v vrti~karskemobjektu na vrti~karski parceli, kar je seveda nelegalno in, kljub precej{nji urejenosti nekaterih tovrstnihobjektov na posameznih obmo~jih vrti~kov, a ob popolni odsotnosti komunalne opremljenosti, prej izjemakot pravilo.[e globlje je v problematiko prebivanja vrti~karjev prodrla raziskava iz osemdesetih let prej{njegastoletja (Goriup 1984). Pri tem je treba upo{tevati, da so bile takrat razmere na stanovanjskem trgu povsemdruga~ne kakor v sodobnosti. Zato ni presenetljivo, da je pred ~etrt stoletja skoraj dve tretjini (63 %)vrti~karjev prebivalo v najemnih stanovanjih, v lastni{kih pa le preostalih dobra tretjina (35 %). Skorajpolovica njihovih stanovanj je merila od 51 do 57 m 2 , dobri dve petini pa sta merili vsega med 21 in50 m 2 . Stanovanjska povr{ina na vrti~karja je bila nekaj pod takratnim ljubljanskim povpre~jem. Skorajtri ~etrtine stanovanj vrti~karjev je bilo dvosobnih, dvoinpolsobnih in trisobnih. Tri ~etrtine njihovihSlika 60: Le malo je vrti~karskih sre~ne`ev, ki so si vrti~ke lahko uredili dobesedno pred »pragom«.Obi~ajno gre za stanovalce vrstnih hi{, ki imajo v lasti majhne vrti~karske parcelice, s ~imer se zna~ajteh vrti~kov prepleta z zna~ajem ohi{nic na stavbnih parcelah individualnih hi{.BOJAN ERHARTI^116