vrti^karstvo v ljubljani - Geografski inštitut Antona Melika - ZRC SAZU

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 21raziskovali. V tem obdobju so med ve~ kot 950 aktivnimi snovmi, ki so bile registrirane v letu 1993, s trgaumaknili kar 589 aktivnih snovi. Vzrok za to je v veliki meri povezan s ~edalje ostrej{imi zahtevami napodro~ju raziskav o vplivih fitofarmacevtskih sredstev na ljudi in okolje, zlasti na neciljne organizme inpodzemne vode. Zato lahko `e s precej{njo mero gotovosti trdimo, da s predpisi skladna raba fitofarmacevtskihsredstev ni~ ve~ ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi ter okolje. To {e posebej velja v primeruvrti~karjev, saj imajo ti po na{i zakonodaji zelo omejen dostop do fitofarmacevtskih sredstev, dovoljenajim fitofarmacevtska sredstva pa niso nevarna za zdravje ljudi in onesna`evanje okolja.4.3.1.2 GnojilaGnojenje je eden izmed temeljnih ukrepov za izbolj{anje rodovitnosti tal. Z gnojenjem vra~amo tlomrastlinska hranila, s ~imer dose`emo ustrezno zalo`enost tal s hranili in posledi~no ustrezno prehranjenostrastlin, ob tem pa izbolj{ujemo tudi druge dejavnike rodovitnosti tal. Gnojenje mora biti kot ukreppravilno izvedeno. Gnojiti je treba glede na dejanske potrebe rastlin po hranilih v razli~nih fazah rasti,hkrati s tem pa skrbeti, da se s hranili po nepotrebnem preve~ ne obremenjuje okolja, saj se hranila obnestrokovni rabi lahko izpirajo v vodne vire. To {e posebej velja za du{ik oziroma njegovo nitratno obliko(NO 3–). Preve~ hranil v tleh povzro~a tudi druge te`ave. V primeru pretirane zalo`enosti tal s hranilije rast rastlin ovirana, saj prese`ki posameznih hranil ru{ijo nujno potrebno ravnovesje med hranili v tleh,zmanj{a pa se tudi odpornost rastlin na napade bolezni in {kodljivcev. Za doseganje `elenih pridelkovje torej nujna uravnote`ena prehrana rastlin, ki jo lahko zagotavljamo le s strokovnim gnojenjem. To nevelja le za njihovo koli~ino, ampak tudi za njihovo ustrezno kakovost. Zato morajo biti glavna vodila v kmetijskipridelavi pri vrti~karstvu kakovost in koli~ina pridelane hrane, ohranjanje rodovitnosti tal in varovanjeokolja.Gnojila so v prekomernih koli~inah eden od mo`nih virov obremenjevanja okolja, zato je tudi pri gnojenjuvrti~kov z njimi treba skrbno ravnati in jih uporabljati skladno z na~eli dobre kmetijske prakse. Gnojilanamre~ vsebujejo rastlinska hranila, ki okolju niso nevarne, ~e jih uporabljamo skladno s priporo~ili indejanskimi potrebami rastlin. V javnosti je pomisleke o nevarnih snoveh pogosto sli{ati zlasti v povezaviz mineralnimi gnojili. Njihova kakovost je na trgu strogo nadzorovana, ob vstopu Slovenije v Evropskounijo pa so v zakonodaji opredeljene tudi mejne vrednosti nekaterih nevarnih snovi v njih, na primerte`kih kovin svinca in kadmija. Precej manj pa se v javnosti govori o problematiki rabe `ivinskih gnojil(hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica; Smrekar in Kladnik 2008), ki praviloma vsebujejo ve~ te`kih kovinkot mineralna gnojila, saj so ta v intenzivni `ivinoreji sestavni del krmnih obrokov, zlasti cink in baker.Zaradi uporabe razli~nih krmnih dodatkov in mo~nih krmil pri reji doma~ih `ivali, uporabi pesticidovna travnikih, ki se kosijo za krmo, v nekaterih primerih pa tudi zaradi neprimerne uporabe in pomanjkljivegavzdr`evanja hlevov, te snovi posredno, prek hlevskega gnoja in gnojevke, prehajajo v tla. PoznamoALE[ SMREKARSlika 17: Zainteresiranim vrti~karjem nekaterikmetovalci vi{ke hlevskega gnoja dostavljajokar »na dom«; morda bi bilo enostavnejeneposredno na vrti~ek!59